V OBJEMU VESELEGA DECEMBRA
V hladnem delu leta, ko narava spi, dan pa se umika noči, nastopi obdobje počitka in sprostitve. To je čas pričakovanj, radosti in veselja, ko se posvetimo najbližjim, sorodnikom in prijateljem. Namenjen je pregledu vsega dobrega, kar se je zgodilo v tem letu, uživanju ob lepih trenutkih ter načrtovanju prihodnosti. Zaradi razposajene in tople energije, ki nas objame v zimskih večerih, ga imenujemo tudi veseli, praznični ali čarobni december. Tekom slednjega za iskrice v očeh poskrbijo družinska srečanja ob praznovanju božiča in novega leta, dodatno veselje pa v naše domove prinesejo tudi trije dobri možje. Zimski solsticij so sicer praznovali že naši predniki, saj začetek daljšanja dneva simbolično predstavlja zmago dobrega nad zlim ter naznanja, da so na obzorju vznemirljivi novi začetki.
December je svoje ime dobil po latinski besedi za deset (decem), saj je bil po starem rimskem koledarju to prvotno deseti mesec leta.
Staro slovensko ime za mesec december je gruden. Izhajal naj bi iz dejstva, da pozimi zemlja zaledeni v »grude«, ki ležijo po polju.
Na osnovi opazovanj narave naših prednikov so nastali številni vremenski pregovori, ki so vezani na posamezne mesece. Med bolj poznanimi decembrskimi je tudi – Zelen božič, bela velika noč.
MIKLAVŽ
Prvi dobri mož, ki v adventnem času obdari otroke, je Miklavž. To se zgodi v noči s 5. na 6. december, ko goduje Nikolaj. Sveti Nikolaj se je rodil ob koncu tretjega stoletja, svoja premožna starša pa je izgubil že v mladih letih. Podedovano bogastvo je razdelil med reveže, s tem pa postal ljudski simbol skromnosti in obdarovanja. O njem krožijo številne legende, med njimi je tudi darovanje treh zlatih kep, s katerimi je poskrbel za doto treh hčera siromašnega moža. Zato ga na podobah pogosto spremljajo tri kepe zlata, ki jih je ljudsko pojmovanje kasneje spremenilo v jabolka, ta pa so skupaj z orehi postala osnovni Miklavževi darovi. Miklavž ima v svoji knjigi z zlatimi črkami zapisana imena otrok, ki so bili pridni, neposlušni otroci pa so zapisani s črnimi črkami. Je tudi edini dobri mož, ki s posebnim darilom obdari poredne otroke – v spremstvu parkljev jim prinese šibo miklavževko in jih tako opozori, da morajo biti prihodnje leto bolj pridni.
Zanimivosti:
Miklavževanje je stara zimska šega, ko se mladi fantje na predvečer godu sv. Nikolaja preoblečejo v parkeljne ter v spremstvu Miklavža rajajo po ulicah ter obiskujejo vaščane. Predstavljajo dobre duhove, saj s truščom, ki ga povzročajo njihove težke in velike verige, preganjajo zle zimske duhove iz ljudi, hiš in celotne vasi. V zadnjih dveh desetletjih pa se Miklavž v spremstvu parkeljnov in angelov pogosto podal tudi v stara mestna jedrna in nakupovalne centre.
Miklavž je bil dolgo časa edini dobri mož, ki je obdaroval otroke. Po izročilu se mu je 5. decembra na okenske police nastavilo pehar za njegove darove, ki so bili praviloma skromni in preprosti: jabolka, orehi, košček čokolade ipd.
V duhu tradicije Miklavževa darila še dandanes ostajajo skromna, saj je osnovni pomen tega praznovanja skupno preživljanje časa v družinskem krogu.
Ime svetega Nikolaja – Nikolaos – pomeni zmaga ljudstva.
Marsikje po Sloveniji pred prihodom Miklavža ob rdeče obarvanem večernem nebu rečemo, da Miklavž peče piškote.
Sveti Nikolaj velja za zaščitnika mornarjev in ribičev, saj naj bi pomiril vihar na morju.
BOŽIČEK
V sodobnem času je Božiček osrednji dobri mož, ki je prevzel vodilno vlogo obdarovanja v prazničnem decembru. A njegova zgodovina nima tako dolge brade kot Miklavževa, je pa z njim tesno povezana. Božiček se je namreč razvil iz svetega Nikolaja, ki so ga čez Atlantik ponesli nizozemski priseljenci. Skozi leta je se je njegovo nizozemsko poimenovanje »Sinter Klaas« spremenilo v »Santa Claus«. Iz svetnika je postal dobri mož, ki živi na severnem polu, na božični večer pa s pomočjo čarobnih sani, ki jih vlečejo njegovi zvesti jeleni, obdari vse otroke sveta. Z vsemi spremembami, ki jih je skozi čas doživel, so se spremenili tudi njegovi darovi. Danes velja za najbolj radodarnega dobrega moža, ki veselo izpolnjuje želje, katere mu pridni otroci sporočajo v svojih pismih in risbah, pri tem pa mu pomagajo marljivi škratje.
Zanimivosti:
Božiček ima 9 zvestih severnih jelenov, ki vlečejo njegove sani. Prvi v vpregi je najbolj znan Rudolf z rdečim noskom, sledijo pa mu Dasher, Dancer, Prancer, Vixen, Comet, Cupid, Doner, in Blitzen.
Tradicija veleva, da otroci na predvečer božiča pred spanjem pripravijo piškote in kozarec mleka za Božička, zraven pa dodajo še korenčke za njegove jelene.
Za domovino Božička velja pokrajina Laponska na skrajnem severu Skandinavije. Tamkajšnje mesto Rovaniemi so leta 1985 razglasili za uradno prebivališče Božička in v Božičkovi vasi odprli poštni urad, ki vsako leto prejme več 100 tisoč pisem otrok.
Urbana legenda pravi, da je Božička v rdeče obarval proizvajalec ene od najbolj priljubljenih gaziranih pijač. Čeprav je slednji vse od sredine 20. stoletja s svojimi oglaševalskimi kampanjami občutno pripomogel k njegovi prepoznavnosti in priljubljenosti, pa za prvo upodobitev Božička v rdečih oblačilih velja ilustracija Thomasa Nasta iz leta 1881.
V ameriški zvezni državi Indiana leži mesto, ki si deli ime z Božičkom – Santa Claus. Tja prispe vsa pošta, ki jo otroci naslovijo na Božička. Zaposleni že dolga leta gojijo tradicijo, da odgovarjajo vsem pismom z navedenim naslovom pošiljatelja.
Vsako leto je na interaktivni spletni strani noradsanta.org moč spremljati pot Božička, ki raznaša darila otrokom po svetu. Gre za tradicijo, ki se je leta 1955 pričela z napako lokalnega časopisa v Koloradu, ki je kot številko za otroške klice Božičku objavil številko Letalske obrambe Severne Amerike (Norad). Ker niso želeli razočarati otrok, so zaposleni odgovarjali na njihove klice in jih obveščali z lokacijo Božička na nebu, projekt pa danes šteje več tisoč prostovoljcev.
DEDEK MRAZ
Zadnji in najstarejši od treh decembrskih dobrotnikov prihaja z daljnega ruskega severa, njegov izvor pa lahko najdemo v slovanski mitologiji. Dedek Mraz je skozi čas v ljudski folkori prevzel vlogo dobrodušnega vladarja mrzlega severa, ki v srca ljudi prinaša toplino in jih ogreje kot sonce. V naše kraje ga je zaneslo po 2. svetovni vojni, kjer se je ohranil vse do danes. Dedek Mraz otroke obdari v noči iz 31. decembra na 1. januar, že pred tem pa ga lahko vidimo na številnih sprevodih po vsej Sloveniji, kjer med otroke deli skladkarije. V njegov voz ali sani niso vpreženi severni jeleni, temveč konji, oblečen pa je v prepoznaven krzneni plašč, na glavi ima polhovko, v roki pa sprehajalno palico.
Zanimivosti:
Za zunanjo podobo dedka Mraza je v slovenskem prostoru poskrbel slikar Maksim Gaspari. Oblekel ga je v topel plašč s slovenskimi ornamenti, mu nadel tradicionalno polhovko ter mu na hrbet oprtal slovenski koš.
Zaradi svoje prijazne, tople in dobrovoljne podobe je bil dedek Mraz vedno zelo priljubljen med slovenskimi otroci.
Eno najbolj znanih in priljubljenih pesmi o dedku Mrazu z naslovom Siva kučma je napisal Janez Bitenc.
Slovenski dedek Mraz je edini, ki nosi darila v nahrbtnem košu.
Dedek Mraz pri nas živi pod Triglavom.
Najbolj znano povorko dedka Mraza vsako leto priredijo v Ljubljani. Tam se dedek Mraz s svojim vozom popelje po mestnih ulicah, pozdravlja otroke ter deli bonbone in veselje.
Zavijanje daril:
Ali ste vedeli:
Izdelajte svoj adventni venec
Pri izdelavi adventnega aranžmaja, ki bo v vaš dom prinesel praznično vzdušje in pričakovanje, sprostite svojo domišljijo. Izberete lahko tradicionalno okroglo obliko, ki simbolizira večnost, ali pa se odločite za kvadratno oziroma pravokotno obliko. Za osnovo izberite poljubno zimzeleno rastlinje, pri čemer velja, da lovor simobilzira zmago dobrega nad zlim, vejice cedre ponazarjajo moč, smrekove vejice pa zvestobo. Svoj adventni aranžma lahko popestrite še s plodovi iz narave, storži, začimbnicami, pentljami ali drugimi okraski.
Zanimivosti:
V slovanski mitologiji ima jelka značaj zaščitnice pred vsem slabim.
Božična drevesca so sprva osvetljevali s svečami.
Stvaritelj prve verige lučk je bil slavni ameriški izumitelj Thomas Edison. Leta 1880 so zasijale na božičnem drevescu pred njegovim laboratorijem v parku Menlo v New Jerseyju.
Že sredi 19. stoletja so se pojavile prve umetne novoletne jelke. Narejene so bile iz gosjih peres, ki so jim dodali zeleno barvilo in jih z žico pritrdili na kol.
Povprečna jelka potrebuje od 5 do 10 let, da zraste do primerne velikosti za božično drevesce.
V Ljubljani naj bi prvo božično drevo postavili okoli leta 1845.
V New Yorku od leta 1931 naprej tradicionalno okrasijo božično drevo pred Rockefellerjevim centrom. Na njem je 30 tisoč lučk, na vrhu pa velika kristalna zvezda.
V Riu de Janeiru vsako leto postavijo plavajočo jelko, in sicer 85 metrov visoko jekleno konstrukcijo na splavih krasi več kot 3 milijone lučk.
Ideje za božično večerjo
Mini triki z Leaneen
