SPAR hren naslovna slika

Ilustracija / Maruša Koželj

Hren - samosvoja, a koristna korenina

HREN

Hren med ljudmi uživa spoštovanje. Jemo ga odmerjeno in vedno s pozornostjo. Pa tudi hvaležni smo tej korenini: ljudsko zdravilstvo ga ne pozabi omeniti pri težavah z bronhitisom. Vsi, ki ga kopljete kar doma na vrtu, pa boste verjetno presenečeni: to je tudi nišna, ampak izredno zanimiva njivska kultura, ki je pri nas največ pridelajo na severovzhodu države. Cele hektare ga posadijo.  

SPAR hren - Velika noč

Dve takojšnji asociaciji: velika noč in meseci, ki imajo črko R. Ob največjem krščanskem prazniku je hren vedno na mizi zaradi simbolne vrednosti, predstavlja namreč žeblje, uporabljene pri križanju. Tisti, ki ta praznik vidijo samo kot univerzalno slavje pomladi brez verskega predznaka, pa ga na mizo dajo zato, ker pušča občutek, da nekoliko nevtralizira precej mastne kose mesa, ki so tudi v tem času obvezni.

Meseci s črko R? Zanimivo je, da ta izrek najdemo tako v slovenskem kot v angleškem jeziku in pravzaprav drži. Hren, ko govorimo o korenini, pobiramo – in imamo tudi največ od njega – v hladnih mesecih, najbolj, ko listje že odmre. Nekje do septembra ta rastlina tudi še na vso moč raste in vso svojo energijo nameni v liste. Mnogi zato menijo, da ta čas dobi prazen, nekoliko kartonski okus. Ni pa neuporaben: »Obiramo lahko tudi mlade liste,« navaja najbolj znana slovenska poznavalka užitnega divjega rastlinja dr. Katja Rebolj. Celo beli cvetki so lahko, s svojim ravno prav pekočim in poprastim okusom, čudovita popestritev solate.

Hren - kaj je priporočal pater Ašič

Kaj je priporočal pater Ašič

Hren, če bi ga pustili pri miru, sam od sebe ni nič pekoč. To lastnost ustvarimo, ko ga ribamo in režemo ter s tem ranimo celične opne, te pa spustijo snov, ki jo imenujemo izotiocianat: zaradi nje nas sili na jok in imamo občutek, da nas peče kar cela glava – na koncu pa smo nagrajeni z občutkom, da imamo nenadoma izredno prehodne dihalne poti.

»Ob bronhitisu je tradicionalna uporaba te zeli znana še pri prehladih. A deluje veliko širše – na primer pri vnetju dlesni, sladkorni bolezni, revmi, zato je priporočljiv za vse. Zanimivo je, kako ga je znameniti pater Ašič priporočal za glavobol: da na čelo položimo nekaj naribanega hrena ali pa čez pol prerezano korenino. A le za nekaj sekund, potem pa ponovimo spet in spet,« pravi Reboljeva.  

Hren -  Kako ga po pameti jemo

Kako ga po pameti jemo

Hren je tako močan, da ga vedno uživamo preudarno odmerjenega. Nekaj splošnih napotkov pa je tole: če želimo močnejši okus, naj bo korenina ob ribanju hladna. Če pripravljamo kuhano jed, ga za močan okus dodamo na koncu, sicer se bo pekočina izkuhala. Ta snov hrena, ki ima tako močan vpliv na naš nos, je namreč hlapna. Zato dlje ko bo hren stal nariban, manj pekoč bo. Deloma to lahko zadrži dodajanje kisa.

Po načinu, kako to znamenito korenino najpogosteje uporabljamo, pa sta z veliko verjetnostjo najbolj priljubljeni obliki zgolj naribana korenina ali pa katera od pripravljenih omakic s smetano, ki okus hrena naredi mehkejši in se tako ujema s tako veliko jedmi, od lososa do kuhane govedine, vse svinjine …

Najznamenitejši slovenski recept je koroški kruhov hren: kroži več različic, vedno pa je treba za osnovo vzeti nekaj starega belega kruha, hren in juho ali jušno osnovo. Tradicionalno je bila to omaka, ki je dopolnila pražen krompir in jušno govedino.  

Hren gojiti ali kupiti

Gojiti ali kupiti

Hren je znan kot nezahtevna rastlina, ki bo uspevala vsakemu z dovolj zemlje, da zasadi lopato. Vsi, ki to možnost imajo, to trajnico zagotovo kje na vrtu res gojijo. Nimajo pa vsi vrta in ti gredo po hren v trgovino – in zanje ga mora nekdo pridelati.

Središče pridelave slovenskega hrena je severovzhod države, najbolj so se te nišne panoge oprijeli na Goričkem. Bralca, ki o tem ni razmišljal, utegne presenetiti podatek, da sploh ni tako malo kmetov v tem delu, ki so zasadili kak hektar s to rastlino. Uspešne primere so namreč mnogi videli na oni strani bližnje meje: avstrijska Štajerska je svoj kren zaščitila z geografsko označbo in ima z njim velike ambicije. Tu najdemo po nekaterih podatkih okrog 500 hektarov, zasajenih s to kulturo. Predvsem pa skrbijo za blagovno znamko: kilogram njihovega krena v Združenem kraljestvu stane okrog 20 evrov.
Fascinantno je poslušati Tanjo Bakan in Marka Majcana. To sta pomurska kmeta, ki med drugim pridelujeta hren tudi za Spar. Energična sogovornica iz Dokležovja in mladi kmet iz Rankovcev pri Tišini sta razložila, da je to pravzaprav delovno intenzivna rastlina.

Takole gre njegov cikel: ko hren izkopljejo, ga razdelijo. Majhne stranske koreninice gredo v predelavo, spodnji, tanjši del korenine ostane »za seme«, torej za novo saditev, zgornji, najlepši, pa gre očiščen in foliran v trgovino. Spomladi posadijo znova: vse korenine gredo v zemljo pod kotom, vmes jih je treba »osuti«, kot krompir, najtežji del pa je, ko je treba rastlino prisiliti, da naredi eno debelo in ne veliko drobnih korenin, kar je njen trdni namen – in s čimer se pogosto srečajo vrtičkarji, ki težko pridejo do uporabnih korenin pri domačih rastlinah.

To naredijo tako, da rastline nekje sredi sezone do polovice odkopljejo, na roko osmukajo majhne koreninice in zasujejo nazaj. Stroji, ki so v pomoč pri sajenju in izkopu, obstajajo, toda ta bistveni del pridelave hrena ostaja enak, kot je bil – neverjetno! – konec 19. stoletja. Takrat se je namreč v Kmetijskih in rokodelskih novicah prvič pojavil članek o hrenu, v katerem so ravno tako pisali o smukanju koreninic.

Mar ni vredno spoštovanja? Delo človeških rok in grčasta, samosvoja, a zdravilna korenina. Mi smo se zaljubili v vsakega kralja ali kraljico sezone, ki ju opisujemo v tej reviji – in v hren tudi. Markanten ščep kulinarike je to.

Po običaju

Po običaju na velikonočni mizi nista smela manjkati niti hren niti pelin. Slednji je znano zelišče za pripravo različnih grenkih žganih pijač. Pelin, namočen v vinu, je simbol žolča, ki so ga dali piti Jezusu na križu. Ob velikonočni gostiji poskrbi za to, da imamo manj zdravstvenih težav zaradi obilice dobre hrane.  

Zanimivosti o hrenu:

Domovina hrena

Domovina hrena

So prav »naša« območja, severovzhod Evrope, pa tudi v Aziji je bil od nekdaj prisoten.

Hren namesto wasabija

Namesto wasabija

Pred leti so v ZDA ugotovili, da veliko mojstrov sušija nenavadno rado hodi v naravo. Nabirali so hren in z njim nadomeščali wasabi, čisto drugo rastlino s presenetljivo podobnim okusom kot hren. Wasabi je muhasta vodna rastlina, težko jo je pridelati in zato večina, ki misli, da ga jé, pravzaprav jé – obarvani hren.

Hren tudi v zananosti

Hren tudi v znanosti

Katja Rebolj ni samo nabiralka, ampak tudi znanstvenica, in za konec nas je presenetila z na videz drobno opombo: »Srečamo ga tudi v laboratorijskih raziskavah: hrenova peroksidaza je že desetletja eden najpogosteje uporabljenih encimov pri detekciji s protitelesi. Velika verjetnost je, da ste se z njim srečali tudi sami, saj je nekaj antigenskih testov za covid prav tako narejenih s hrenovo peroksidazo.«

VIR: Revija PLUS, april 2022
besedilo / Karina Cunder Reščič


Recepti