MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA LAHKO ŠKODUJE ZDRAVJU.

PIVO … ta čudovita pijača!

Sodeč po zgornjem stavku, ki naj bi ga izrekel Julij Cezar, je sloves piva kot ene najbolj priljubljenih pijač na svetu veliko starejši, kot bi si mislili. V Mezopotamiji, kjer so pivo uvrščali med osnovna živila, so ga uživali že pred šest tisoč leti, po nekaterih teorijah pa celo deset tisoč let pred našim štetjem.

Danes pivo uživamo predvsem v hedonistične namene, vendar pri tem tako kot pri vsaki stvari velja opozoriti na zmernost, predvsem zaradi vsebnosti alkohola in z njim povezanih neugodnih učinkov na naše telo ter počutje.

Kaj sploh je pivo?

Pivo zajema široko skupino pijač, ki nastanejo s fermentacijo škroba, običajno pridobljenega iz žitnega zrnja. Sicer pa gre za pravi svetovni fenomen, saj ga izdeluje skoraj vsaka družba, ki ima primerne pogoje za poljedelstvo. V evropski tradiciji večino piva pridobimo iz ječmena, na drugem mestu je pšenica, sledijo ji rž, koruza in oves.

Pivo pa ni le pijača, predstavlja ritual in ima mnogo simbolnih pomenov. »Se dobimo na pivu,« je stavek, ki ga poznajo povsod po svetu. Ste kdaj pomislili, ob kakšnih priložnostih si odprete pivo? Privoščimo si ga ob spremembi družbenega statusa posameznika, ob rojstvu otroka, poroki, smrti, za tolažbo, ob klepetu, po zaključku dela ali pa kar tako. Čeprav ga danes ne uvrščamo več med osnovna živila, pivo ostaja pomembno živilo v življenju ljudi po vsem svetu.

Vrste piva

Na splošno delimo pivo na dve vrsti: piva spodnje fermentacije in piva zgornje fermentacije. Prva se imenujejo pilsner ali lager (poslovenjeno ležak) ter so svetlejša in nežnega okusa. Nastanejo s pomočjo kvasovk, ki fermentirajo pri nižjih temperaturah (med 6 in 12 stopinj). Kvasovke zgornje fermentacije, ki zavrejo pri višjih temperaturah (5 do 25 stopinj), pa najdemo v pivih, kot so pale ale, india pale ale (ipa), stout in porter. Ta piva imajo močnejši okus in pogosto večji odstotek alkohola.

Sestava piva in hranilna vrednost

Pivo je v grobem sestavljeno iz štirih osnovnih surovin: vode, slada, hmelja in kvasovk.

VODA

Voda predstavlja 90 odstotkov celotne sestave piva, zato ji pivovarji posvečajo posebno pozornost, pri čemer sta jim pomembni mineralna sestava in mikrobiološka neoporečnost vode. Različni vodni viri imajo različno vsebnost mineralov, kar vpliva na način varjenja in okus piva. Kljub visokemu deležu vode v pijači pa poleg nje v pivu najdemo še okoli 8.000 drugih komponent. To so večinoma elementi osnovnih surovin ali produkti alkoholne fermentacije in metabolizma kvasovk.

SLAD

Druga pomembna sestavina piva je slad, iz katerega v procesu varjenja nastane alkohol, pivu pa daje tudi značilen vonj ter okus. Najpogostejša vrsta slada je ječmenov slad, uporablja pa se tudi pšenico, oves, rž, ajdo in vrsto drugih žitaric. Pivo ima približno toliko ogljikovih hidratov kot druge sladke pijače, a se ti večinoma nahajajo v obliki preprostih sladkorjev, zato je dvig krvnega sladkorja po pitju piva nižji v primerjavi z drugimi sladkimi pijačami.

HMELJ

Osnovna vloga hmelja pri proizvodnji piva je izboljšanje okusa, saj tvori značilne grenčice in arome. Za ta namen se uporabljajo cvetovi hmelja, ki poleg okusa pomagajo tudi pri obstojnosti. V pivo ga dodajo relativno malo, za vsak hektoliter le od 200 do 600 gramov.

KVASOVKE

Kvasovke pa v pivu poskrbijo za fermentacijo ječmenovega slada. Enostavneje razloženo – kvasovke se hranijo s sladkorji, ki jih pretvorijo v ogljikov dioksid in alkohol. Ko svojo nalogo opravijo, jih pivovarji odstranijo in tako pridobijo bistro pivo. Preden so pivovarji odkrili pomen kvasa za varjenje piva, je fermentacija potekala po naravni poti z različnimi naravnimi kvasovkami, posledično pa je bila fermentacija nekontrolirana. Takemu pivu danes pravimo prapivo.

Piva na splošno vsebujejo med 20 in 40 kalorij na 100 mililitrov, vendar je točna energijska vrednost odvisna od količine alkohola, različnih dodatkov in vrste proizvodnje. Pivo vsebuje med 3 in 10 odstotkov alkohola, seveda pa poznamo tudi močnejša piva.

Najmočnejše pivo

Najmočnejše pivo po vsebnosti alkohola je škotsko pivo Brewmeister Snake Venom, ki vsebuje neverjetnih 67,5 odstotkov alkohola. Z nazivom najmočnejše slovensko pivo se ponaša Varuh Ančka, ki vsebuje 14,5 odstotkov alkohola.

Pivo, prijatelj številnih starodavnih civilizacij

Pivo – prijatelj številnih starih civilizacij

V pisnih virih je pivo prvič omenjeno v Hamurabijevem zakoniku, in sicer v Himni boginji Ninkasi (nekakšna molitev boginji piva), ki je hkrati služila tudi kot sumerski recept za izdelavo piva.

Zgodovinarji so odkrili, da praksa priprave in pitja alkohola morda sega celo več 10 tisoč let nazaj, saj je razvoj kmetijstva osnovan na gojenju žita. Po njihovem mnenju ga niso uporabljali le za prehrano, ampak tudi za pivo.

Eden izmed starejših dokazov o obstoju piva je tudi najdba 4.500 let stare ženske figure v Egiptu, ki prikazuje gnetenja kruha, iz katerega teče tekočina.

Kasnejše zapise o pivu najdemo od Herodota in vse do rimskega osvajanja britanskega otočja, kjer so pivo imenovali ealu (ale).

V srednjem veku je bilo pivo v Evropi že dobro zasidrano. Menihi so se namreč pogosto zbirali ob pivu in pogovoru, iz takratnih samostanov pa so se ohranili tudi recepti za izdelavo piva, zapisani na pergamentni papir.

Pivu so hmelj začeli dodajati okoli 12. stoletja z razlogom, da se ne bi zakisalo. Hmelj je veliko doprinesel tudi k okusu, precej manj pa k svežini piva. Bavarski menihi so to težavo reševali tako, da so pivo hranili v samostanskih kleteh. Pivo, ki je v sodih zavrelo, pa so poimenovali lager.

Okoli 18. stoletja se je v Londonu pojavilo pivo porter. Na Otoku so v času industrijske revolucije ljudje zelo radi posegli po ginu, kar je povzročalo množično škodo javnemu zdravju. Zato so oblasti začele promovirati pivo kot bolj zdravo in pitno pijačo.

V času industrijske revolucije so pivo začeli variti v tovarnah, pivovarstvo pa se je z industrializacijo spremenilo v donosno dejavnost.

Razvoj piva v Sloveniji

Tudi v Sloveniji ima pivovarstvo precej dolgo zgodovino. Prvi pisni viri segajo v 16. stoletje, pripovedujejo pa, da so naši predniki pivo izdelovali že v 12. stoletju.

Pivovarstvo se je v Sloveniji sicer počasi razvijalo, saj se je pivo varilo predvsem doma in za osebne potrebe, izdelovali pa so ga tudi menihi. Koliko mikropivovarn smo v preteklosti imeli, sicer ni znano, jasno pa je, da so s pojavom industrializacije v 20. stoletju te začele izginjati.

Prva pivovarna na območju Slovenije je bila v Žalcu, ustanovil jo je Simon Kukec. Večji del je nato prestavil v Laško in nastala je Pivovarna Laško. Žalska pivovarna pa je ugasnila malo pred 1. sv. vojno.

Prve večje pivovarne pri nas so bile Pivovarna Čeligaj v Mariboru (kasneje Talis), Pivovarna Union ter Pivovarna Laško. Slednji sta se pred leti združili in prešli pod nizozemsko pivovarno Heineken.

Zadnjo veliko pivovarsko evforijo v Sloveniji so pred dobrim desetletjem začele mikropivovarne oziroma kraft pivovarne, ki ustvarjajo ročno zvarjena piva. Za začetnika tega trenda pri nas velja Human Fish Brewery, ki je nastala leta 2008 v Slovenj Gradcu in v kateri so začeli z varjenjem piva vrste ale.

Ustanovitev pivovarne Bevog leta 2012 predstavlja drugi pomembni mejnik v smeri slovenskih mikropivovarjev, predvsem zaradi modernih pristopov. Med kraft pivovarne sicer spadajo pivovarne, ki so majhne, neodvisne in v ospredje postavljajo tradicionalno varjenje.

Danes imamo v Sloveniji več kot 30 mikropivovarn, več kot 50 ljubiteljskih in nekaj nomadskih pivovarn. Poleg tega obstaja tudi ogromno gostilniških pivovarn, ki so bile prisotne že mnogo pred prihodom mikropivovarn, vendar nikoli niso dosegle tolikšne priljubljenosti.

Slovenija je velesila na področju pridelave in izvoza hmelja. Imamo kar 20 avtohtonih vrst hmelja, izvozimo ga skoraj 99 %, pridelamo pa 2,5 % vsega hmelja na svetu, kar nas uvršča na 3. mesto v Evropi in 5. mesto na svetu.

PREDSTAVLJAMO

Kraft pivovarna Green Gold Brewing

Z voditeljem Davidom Urankarjem smo obiskali spodnjesavinjsko kraft pivovarno Green Gold Brewing, za katero stoji Luka Rojnik. Luka prihaja iz hmeljarske kmetije Rojnik, ki hmeljarsko obrt opravlja že od leta 1880. V SPARU se že vrsto let zavedamo prednosti lokalne pridelave, zato z veseljem podpiramo navdihujočo zgodbo našega lokalnega dobavitelja, ki je zgodbo iz domače garaže spremenil v veliko uspešnico!

Oglejte si video

Točeno ali v steklenici?

Pravi pivoljubci trdijo, da je postrežba piva skoraj toliko pomembna kot njegov okus. Se strinjate? To je to!

V svetu se večina piva proda v točeni obliki. Takšno pivo se postreže natočeno v kozarec iz soda, ki je pod pritiskom. Kot potisni plin se uporablja ogljikov dioksid (CO2) ali pa mešanico ogljikovega dioksida in dušika, ki ima vpliv na velikost mehurčkov v pivski peni. Mehurčki so pri točenem pivu dosti manjši, pena pa je gostejša in bolj kremasta.

Pakirano pivo pa lahko kupimo v steklenicah ali pločevinkah. Večina tega piva je prefiltriranega, kljub temu pa nekatere vrste še vsebujejo majhne količine kvasa. Zato je priporočljivo, da se pivo stoči v kozarec počasi, saj tako kvas ostane na dnu steklenice. Pri pšeničnem ali pa nefiltriranem pivu, ki je v zadnjem času še posebej priljubljeno, pa je treba pivo v steklenici najprej premešati in nato celotno vsebino skupaj s kvasovkami zliti v kozarec.

Servirna temperatura piva je odvisna od kulture, vrste piva in zahteve pivca. Hladna piva so bolj osvežilna, toplejša pa razkrivajo več okusa. Načeloma se najbolj ohlajena strežejo svetla piva tipa lager, nekoliko manj ohlajena piva tipa svetli ale, stouti pa naj bi se stregli na sobni temperaturi.

Točenje piva v kozarec

Pri točenju piva v kozarec je pomembno, da je slednji primerno ohlajen, pivo pa vanj točimo pod kotom, ki mora biti precej večji od 90 stopinj. Proti koncu postopka hitrost točenja pospešimo, kot med kozarcem in steklenico pa zmanjšamo, da se na vrhu ustvari nekaj centimetrov visoka čvrsta in bela pena.

Kuhajmo s pivom

Pivo je kot ena izmed sestavin dobrodošlo tudi v kulinariki, saj s svojimi lastnostmi na različne načine dopolnjuje osnovne okuse jedi. Lahka, svetla piva so odličen dodatek svinjini ali piščancu, temna pa se uporabljajo pri jedeh iz govedine ali divjačine. V pivu pogosto dušimo zelje, klobase in krače, dodajamo ga v omake, enolončnice, obare in marinade ter ga uporabljamo v solatah. Zelo znano je pivsko testo, kateremu se najtežje uprejo Nemci in Belgijci, ki dodajajo pivo celo v sladoled. Manj znana uporaba piva je za deglaziranje ali peko peciva, kot so krofi, čokoladne pene, različne torte in sladoled, vendar je to metodo vseeno vredno predhodno preizkusiti, saj pivo ustvari zelo posebno aromo.

Recept za govejo enolončnico z zelenjavo in pivom Recept za ribo v marinadi iz temnega piva

Ni piknika brez pločevinke piva

Približuje se čas, ko se bo odprla sezona piknikov. Vonj po žaru, dobra družba in … pločevinka piva. To so najpogostejše prve asociacije, ko pomislimo na piknik. V zadnjih letih so pikniki močno pridobivali na veljavi v kulinaričnem smislu – poleg čevapčičev, pleskavic in perutnine se na žaru vse pogosteje znajdejo še bučke, jajčevci, rakci in kozice, sir za žar, tofu in različni veganski nadomestki za meso, pivo pa ostaja najbolj priljubljena pijača.

Pivo se pogosto uporablja za polivanje mesa na žaru, vendar je to po besedah žar mojstrov ena izmed najpogostejših napak pri peki mesa na odprtem ognju. Meso namreč piva ne bo vpilo, se bodo pa zaradi polivanja tekočine nanj dvignile saje. Če želite, da ima meso aromo po pivu, ga predhodno marinirajte v pivu ali pa iz piva pripravite omako.

Bo pa pivo na pikniku veliko bolj priročno, če ste na meni uvrstili celega piščanca. Slednjega natrite z začimbami in ga namesto neposredno na žar nataknite na pločevinko, tako da se piščanec peče pokončno. V pločevinki pustite malo piva, saj bo vzdrževalo temperaturo piščanca v zgornjem delu, meso pa bo dobilo tudi malce arome po pivu. Pa dober tek!

Zanimivosti

Za svetovni dan piva velja prvi petek v avgustu. Prvič so ga praznovali v kalifornijskem mestu Santa Cruz, danes pa ga slavijo v več kot 50 državah sveta in v več kot 207 svetovnih mestih.

Na svetu sta samo dva Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo, eden je v Pragi in drugi v Žalcu. V sklopu žalskega deluje tudi Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva.

Eden največjih praznikov piva je bavarski Oktoberfest. Izvira iz zabave ob poroki bavarskega kralja Ludvika I., ki se je zgodila leta 1810, od takrat pa so ga odpovedali zgolj 26-krat. Razlogi za odpovedi so bili epidemija kolere, hiperinflacija v 20. letih prejšnjega stoletja, obe svetovni vojni in epidemija covida-19.

Pivo je najbolj priljubljena alkoholna pijača. Predstavlja namreč kar 80 odstotkov svetovne porabe alkoholnih pijač.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pivo najbolj priljubljeno tudi pri nas, saj v povprečju vsak Slovenec letno popije 97,6 litrov piva.

Ne le ljudje, tudi polži obožujejo pivo. Veliko vrtičkarjev s pomočjo piva izdeluje pasti za polže.

Amsterdam je med letoma 2012 in 2017 kroničnim alkoholikom ponujal delo smetarja, ki so ga plačevali tudi v obliki piva. Za en dan so namreč prejeli 10 evrov, pet pločevink piva in tobak. Šlo je za vladno podprt projekt, a so ga zaradi njegove kontroverznosti zaključili.

Do leta 2013 pivo v Rusiji ni bilo uvrščeno med alkoholne pijače.

Najbolj prodajane znamke piva pri nas so Union, Laško, Bevog, Green Gold, Tektonik, Pelicon, Crazy Duck Brewery, Maister Brewery, Smile, Loo-Blah-Nah, Reservoir Dogs.

Pivo se z razlogom prodaja v temnih steklenicah, saj slednje pomaga ohranjati njegovo svežino in okus. Če se skozi steklo prebijejo UV-žarki, pivo začne smrdeti.

Brezalkoholno pivo

Piva brez vsebnosti alkohola v zadnjih letih doživljajo razcvet, čeprav je minilo že precej časa, odkar so prišla na trg. Danes med pivi dosegajo že šestodstotni tržni delež. Na porast pitja brezalkoholnega piva je vplivala predvsem nova paradigma, da je brezalkoholno pivo skoraj enakega okusa kot tisto z alkoholom.