Sveže iz sveta prehrane

Z leti postaja skrb za zdravje možganov vse pomembnejša. Čeprav na staranje ne moremo vplivati, lahko z ustreznim življenjskim slogom in uravnoteženo prehrano podpremo spomin, zbranost ter druge miselne sposobnosti.

Po poškodbi ali operaciji telo opravlja zahtevno delo: celi rane, gradi novo tkivo in se brani pred okužbami. Pri starejših posameznikih je to delo še težje, saj se z leti zmanjšujeta mišična masa in sposobnost izrabe beljakovin. 

Imunski sistem nas varuje pred okužbami. Kadar pa je njegov odziv premočan, lahko vnetje začne škodovati telesu.

Odgovor je žal ne.

Flavanoli so naravne rastlinske spojine z antioksidativnim delovanjem, ki jih najdemo v nekaterih vrstah sadja, zelenjave, čaju in kakavu.

Novejši pregledni znanstveni članek, objavljen v reviji Trends in Endocrinology & Metabolism, kaže, da vse maščobe nimajo enakega vpliva na presnovo. 

Prebavila se v starejšem življenjskem obdobju postopoma spreminjajo. Te spremembe se pogosto razvijajo postopoma in sprva niso zelo opazne, vendar pomembno vplivajo na tek, prebavo, absorpcijo hranil in splošno prehransko stanje. 

Vnetje je obrambni odziv telesa. Ko zbolimo ali utrpimo poškodbo, imunski sistem na prizadeto mesto pošlje bele krvničke; pojavijo se rdečina, oteklina, bolečina in toplota, ki omogočijo odstranjevanje patogenov in celjenje tkiv.

Kreatin velja za eno najbolje preučenih prehranskih dopolnil v športu, predvsem zaradi učinkov na mišično moč in zmogljivost. Nedavna raziskava, objavljena v reviji Nutrients, pa je osvetlila njegove manj znane plati – vpliv na spanje, kognitivne sposobnosti in regeneracijo po naporu. 

Anksiozne (tesnobne) motnje so med najpogostejšimi duševnimi težavami, a kaj se ob njih dogaja v možganih, še ni povsem jasno. 

Nanoplastika (plastični delci, manjši od enega mikrometra) se kopiči v okolju in prehranski verigi, iz prebavil pa lahko prehaja v telo in škoduje zdravju. 

Zadosten vnos vitamina D v tridesetih in štiridesetih letih bi lahko vplival na zdravje naših možgani v poznejših letih.

V raziskavi, objavljeni v reviji ACS Nutrition Science, so znanstveniki proučevali, kako uživanje grozdja vpliva na človeško kožo, zlasti na izražanje genov in na odziv kože na ultravijolično (UV) sevanje.

Obsežna raziskava, objavljena v reviji International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, nakazuje, da pri vzdrževanju zdrave telesne mase ni vseeno le, kaj jemo, ampak tudi, kdaj jemo. 

V novi raziskavi, objavljeni v reviji The British Journal of Nutrition, so raziskovalci preverjali, ali je pogostost uživanja hladnih in toplih napitkov ter obrokov povezana s spanjem, razpoloženjem in prebavo. 

Jabolka so se v raziskavi, objavljeni v reviji The American Journal of Clinical Nutrition, izkazala kot koristno živilo za zdravje ožilja. Raziskovalce je zanimalo, ali redno uživanje dveh jabolk na dan zniža vrednosti holesterola v krvi in izboljša izbrane kazalnike žilne funkcije. 

Povišane vrednosti LDL holesterola v krvi predstavljajo dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih obolenj. V preteklosti je veljalo, da je pri osebah s povišano vrednostjo holesterola v krvi potrebno omejiti vnos jajc, saj so ta bogata s holesterolom.

Fermentirana živila so že dolgo znana po svojih koristnih učinkih na zdravje črevesja, vse več raziskav pa jih povezuje tudi s koristnimi učinki na delovanje metabolizma, srčno-žilnega sistema, imunskega sistema in možganov. 

V zadnjih letih se je povečala uporaba nadomestkov namiznega sladkorja, ki imajo podobno sladkost, pri čemer so nekateri zaradi potencialnega negativnega vpliva na zdravje deležni kritik. 

Suhe slive so se v raziskavi, objavljeni v reviji Osteoporosis International, izkazale kot potencialna podpora pri vzdrževanju trdnih kosti pri ženskah po menopavzi.

V zadnjih letih je vse več pozornosti usmerjene v to, da pri prehrani ni pomembno le, kaj jemo, temveč tudi, kdaj zaužijemo večji del dnevnih kalorij. 

Pomarančni sok se v novi raziskavi, objavljeni v reviji Molecular Nutrition & Food Research, pokaže kot zanimiv kandidat za podporo zdravju srca, predvsem prek učinkov na krvni tlak, sistemsko vnetje in presnovo maščob. 

Vitamin B12 je nujen za nastajanje rdečih krvničk, sintezo DNK in mielinizacijo, to je tvorbo zaščitne ovojnice živcev, ki omogoča hitro in pravilno prenašanje živčnih impulzov. 

V reviji Nutrients je bila leta 2025 objavljena študija, v kateri so raziskovalci preučevali, kako naj se ženske lotijo hujšanja, da bo to najbolj učinkovito.

Sladkor je v sodobni prehrani prisoten skoraj povsod, v pijačah, sladicah, kosmičih, omakah in številnih predelanih živilih. 

V reviji BMJ Mental Health je bila letos (2025) objavljena študija raziskovalne skupine Vida Mlakarja, v kateri so se lotili vprašanja, ali je pitje kave povezano s počasnejšim biološkim staranjem pri ljudeh s hudimi duševnimi motnjami.

V zadnjih letih so zdravila na osnovi hormona GLP-1, kot je semaglutid (Ozempic), pomembno spremenila zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 in debelosti. 

Veseli december je obdobje, ko se prepletajo družabni dogodki, bogatejša prehrana, pogostejše uživanje alkohola ter pogosto povečana in čustvena obremenitev. 

Nove raziskave kažejo, da se na tej točki nepričakovano prepletata svet kave in svet naprednega zdravljenja depresije. Ta pojav danes poimenujemo kavni paradoks.

Pri hujšanju po 60. letu je ključno, da telesno maso znižujemo brez izgube kostnine in mišic. Najboljši pristop je energijsko omejena sredozemska prehrana v kombinaciji z redno telesno dejavnostjo.

Ali ste vedeli, da se aditivi v živilih le redko pojavljajo samostojno? V praksi jih zaužijemo v kombinacijah, ki skupaj vplivajo na teksturo, okus, videz in obstojnost izdelkov. 

Rastlinska olja so bila v zadnjih letih pogosto na zatožni klopi. Olja iz semen, denimo sončnično, koruzno in sojino, so marsikje označena kot vnetotvorna in škodljiva za presnovo. 

Če bi naše kromosome primerjali z vezalkami, bi bili telomeri plastični nastavki na koncih, ki preprečujejo “cefranje”. Kromosomi so kompaktni paketi DNK in beljakovin v jedru celic, pri človeku jih je 46. 

Redno, vsakodnevno uživanje čičerike in črnega fižola je povezano z zmanjšanjem vnetnih markerjev in skupnega holesterola

Se še spomnite, da je včasih veljalo, da pitje kave ni zdravo, da slabo vpliva na zdravje srca in splošno zdravje?

Po menopavzi se raven endogenega estrogena zniža. To premakne ravnovesje kostne presnove: kost se hitreje razgrajuje, kot se gradi, zato se mineralna kostna gostota postopno zmanjšuje, kar dolgoročno zviša tveganje za osteopenijo, osteoporozo in zlome. 

Poletje nas vabi na prosto in k izpostavljanju toplem soncu. Sončni žarki ne grejejo le kože, temveč pomembno prispevajo k tvorbi vitamina D, ki ga v največji meri sintetiziramo s pomočjo UVB-žarkov. 

Raziskovalna skupina z Rush University Medical Center v Chicagu je v sodelovanju s Harvard School of Public Health razvila prehranski vzorec, imenovan MIND dieta.

Ob branju strokovnih raziskav s področja prehrane se pogosto zdi, da podatki ponujajo jasne in dokončne odgovore, a natančnejši pogled razkrije, da so ugotovitve pogosto bolj kompleksne, kot se sprva zdi. 

Ste tudi vi že kdaj stopili v lekarno ali odprli spletno stran s prehranskimi dodatki in vam je bilo ponujeno dopolnilo z izjemno visokimi odmerki, z utemeljitvijo, da več pomeni bolje?

Ta mineral je ključen za optimalno delovanje ščitnice in našega metabolizma, pomanjkanje pa lahko vpliva na celo vrsto procesov v telesu.

Ali ste vedeli, da se aditivi v živilih običajno ne pojavljajo posamično, temveč v kompleksnih mešanicah?

V skoraj dveh desetletjih dela z ljudmi, ki se spopadajo z odvečnimi kilogrami, sem spoznala, da je resnični izziv v ohranjanju dosežene teže – ne v njeni izgubi. 

Raziskava, objavljena v Nature Metabolism (april 2025), postavlja pod vprašaj vlogo sukraloze kot neškodljive alternative sladkorju. 

Odgovor je: da.

Japonska prospektivna raziskava, objavljena v reviji Journal of Nutrition and Metabolism, je pokazala, da ima vsakodnevno uživanje limon blagodejen vpliv na sistolični (zgornji) krvni tlak, še posebej v kombinaciji z redno hojo.

Alkohol ima relativno nizko vrelišče – 78,5 °C, zato začne izparevati prej kot voda. Vendar to še ne pomeni, da ga zlahka popolnoma odstranimo iz jedi. 

Pred več kot 100 leti, natančneje leta 1903, so zdravniki v Nemčiji začeli uporabljati posebno dieto za ljudi s sladkorno boleznijo. Temeljila je na enem samem preprostem živilu, ovsu. 

Zanesljiv odgovor ponuja metaanaliza, objavljena v reviji Nutrients (2023), ki je vključila 26 randomiziranih kontroliranih študij z več kot 1700 udeleženci. 

Spermidin je naravni poliamin, ki je prisoten v vseh živih celicah – od najpreprostejših bakterij pa vse do celic človeškega telesa. Danes ga poznamo predvsem zaradi njegovih številnih koristnih učinkov na zdravje, vitalnost in dolgoživost.