Češnja na torti: siesta in kozarec vina
Številne raziskave potrjujejo, da ljudje ob Sredozemlju živijo dlje. Razlog za to pa, ugotavljajo strokovnjaki, ni samo hrana, ampak tudi značilen življenjski slog. Veliko so zunaj, pridelava hrane na kamniti zemlji je naporna, zahteva veliko gibanja in trdo delo, vročina pa upočasni in umiri življenjski ritem. Temu primerna je njihova filozofija reševanja problemov, stres jim zlepa ne pride do živega. Prehranjevanje je zanje obred: jedo počasi, v več hodih, manjših količinah, in pri tem se smejejo, šalijo, uživajo v krogu družine, prijateljev. Po kosilu si privoščijo popoldanski počitek, siesto, in kozarec vina. Tudi ta deluje krepilno, kot močan antioksidant, ki širi žile in znižuje krvni tlak – a seveda samo, če je v zmernih količinah.
Na Unescovem seznamu
Da je mediteranska kuhinja več kot zgolj določena vrsta prehrane, pritrjuje tudi Unesco. Zato je konec leta 2013 na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva dodal sredozemsko prehrano in jo geografsko umestil v najbolj tipične predstavnice: Ciper, Hrvaško, Španijo, Grčijo, Italijo, Maroko in Portugalsko. Iz utemeljitve izhaja, da sredozemska prehrana vključuje vrsto spretnosti, znanja, ritualov, simbolov in tradicij, ki zadevajo pridelke, žetev, ribolov, živinorejo, ohranjanje, predelavo, kuhanje in zlasti izmenjavo in uživanje hrane. Ljudje v Sredozemlju se pri jedi radi družijo, komunicirajo med seboj. Njihova kultura in identiteta sta prežeti z gostoljubjem, sosedstvom, medkulturnim dialogom, spoštovanjem različnosti. Hrana je ključna sestavina praznovanj, povezana je s posebnimi postopki priprave, obdelave, hranjenja, transporta. Skrbnice tega znanja so ženske, ki jim je zaupan tudi prenos tradicije in znanja na mlajše rodove.