SPAR, čebele
Kdor zna s čebelami ravnati, ni treba se pika mu bati.

ČEBELE

»Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi,« je dejal Albert Einstein.

SPAR čebele, brez čebel ni hrane za ljudi

BREZ ČEBEL NI HRANE ZA LJUDI

Fraza, da brez rastlin ne bi bilo življenja na Zemlji, se zdi že precej oguljena, a žal se vedno znova izkaže, da se tega premalo zavedamo. Rastline kot pomemben del prehranjevalne verige omogočajo življenje drugih živih bitij. Hkrati pa s fotosintezo pridelujejo kisik in lastno hrano iz snovi, ki jih dobijo v zemlji in zraku.

V naši okolici raste obilo raznega rastlinstva, na katerem lahko čebele naberejo cvetlični prah in medičino skoraj vse leto, razen zimskih mesecev. Cvetni prah je čebelji kruh, saj brez njega čebele ne bi preživele. Opraševanje omogoča razvoj in obstoj rastlinskih vrst, čebele pa za svoje delo dobijo plačilo v obliki medičine in cvetnega prahu, ki sta nepogrešljiva hrana za razvoj in življenje čebeljih družin.

Pomembno je, da tekom celega leta zagotovimo dovolj medovitih rastlinskih vrst, ki bodo paša čebelam. Izrednega pomena je tudi, da v okolju ohranjamo večje populacije avtohtonih rastlinskih vrst. Medovite rastline lahko zasadimo praktično kjerkoli, naj si bo to na vrtu, v koritih na balkonu, v sadovnjaku ali prosto na travniku. S tem bomo pomagali tako čebelam kot celotnemu planetu. Izbira ni težka, saj medovite rastline najdemo tako med trajnicami, grmičevjem in drevjem.

ČEBELE – DELAVKE V PRAVEM POMENU BESEDE

SPAR ČEBELE, velika družina

Velika družina

Čebele so majhne žuželke. Njihovo telo, ki je pokrito z dlačicami, je z dvema globokima zarezama razdeljeno na tri dele: glavo, oprsje in zadek. Notranje organe varuje hitinasta plast, ki oklepa celotno telo in daje oporo vsem notranjim organom. Čebele niso sposobne samostojnega življenja, zato živijo v čebelji družini. To sestavljajo ena matica, 60.000 čebel (na višku sezone) in nekaj tisoč trotov. Za normalen razvoj potrebujejo med, cvetni prah, vodo, zrak in toploto. Da bi čebele preživele neugodna obdobja v letu, si ustvarjajo tudi zalego medu in cvetnega prahu. Čebelja družina v enem letu porabi okoli 70 kg medu in 20–30 kg cvetnega prahu.

SPAR ČEBELE, čebela matica

Mati vseh čebel

Matica je dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa znaša do 30 mm, njena naloga pa je zalega jajčec. Ob zvišanju temperature ter začetku vnosa nektarja in cvetnega prahu v panj začnejo čebele pospešeno hraniti matico, ki zalega vedno več jajčec. V eni aktivni sezoni zaleže matica okoli 200.000 jajčec. Matica živi celo do pet let, vendar se za delo v panju vsako drugo leto potrebuje novo matico.  

SPAR ČEBELE - čistilka, krmilka, gradilka, stražarka, delavka

Čistilka, krmilka, gradilka, stražarka, delavka

Čebele opravljajo vse naloge, ki jih matica ne more. V panj prinašajo nektar, cvetni prah in vodo, izločajo vosek in gradijo satje, vzdržujejo primerno klimo v panju, negujejo zalego, čistijo panj, predelujejo nektar v med, ščitijo panj pred sovražniki in ko je potrebno, staro matico zamenjajo z novo. Teža čebele je okoli 100 mg, dolžina telesa pa je do 14 mm. Življenjska doba čebel je odvisna od intenzivnosti dela. V spomladanskem času in v prvi polovici poletja, ko čebele veliko delajo, znaša samo 40 dni, v drugi polovici leta, ko intenzivnost dela upada, pa živijo 60 dni. Število čebel v družini je lahko celo do 70.000.

SPAR ČEBELE, izgnani samci - trot

Izgnani samci

Trot ima debelo telo, velika krila, okroglo glavo in dobro razvite oči, dolg pa je 17 mm. Troti v panju ne opravljajo posebnih del, ampak grejejo zalego in so pomembni za normalno razpoloženje v družini. Prav tako so odgovorni za selekcijo, saj prenašajo dedne lastnosti na potomce, in sicer v prvi generaciji na matice ter čebele, v drugi pa na trote. Po glavni ali jesenski paši čebele izženejo trote iz panjev, tako da družine preko zime nimajo trotov.

SPAR ČEBELE, kranjska čebela

Kranjska čebela – slovenski ponos

Ozemlje sedanje Slovenije je izvirno območje kranjice, imenovane tudi kranjska sivka. Ljudje so jo gojili vse od svoje naselitve v naših krajih. Po zaslugi trgovine s čebelami je danes kranjska čebela razširjena po vseh kontinentih in je tudi druga najbolj razširjena čebelja podvrsta na svetu. Za kranjsko čebelo je značilna skromna poraba zimske zaloge hrane. Spomladi je razvoj buren in je družina hitro toliko razvita, da je sposobna za izkoriščanje paše. Na zmanjšanje paše v naravi se prilagodi z zmanjšanjem obsega zaleganja. Za kranjsko čebelo je značilna tudi večja sposobnost orientacije, ki jo je domnevno pridobila zaradi čebelarjenja v manjših panjih, zloženih v skladovnici. Je tudi dobra graditeljica satja.

SPAR, čebele

Čebele živijo skoraj povsod po svetu, poznamo približno 20.000 vrst, a vse niso medonosne.

SPAR, čebele

Najstarejši najdeni fosil čebele je star 25 do 50 milijonov let.

SPAR, čebele

Medonosne čebele ne prespijo zime, ampak se stisnejo v zimsko gručo in se tako grejejo.

SPAR, čebele

Slovenci smo vzgojili svojo avtohtono pasmo čebel – znano kranjsko čebelo, ki je druga najbolj razširjena vrsta na svetu.

SPAR, čebele

Čebele lahko prepoznavajo obraze, in sicer na enak način kot ljudje.

SPAR, čebele

Čebela je najbolj gospodaren in preudaren gradbenik v naravi – stene satovja so spojene pod kotom 120°, zato tvorijo popoln šesterokotnik.


APITERAPIJA

SPAR ČEBELE, apiterapija

Poznali so jo že stari Egipčani

Apiterapija predstavlja preventivne in kurativne metode zdravljenja ljudi in živali s pomočjo učinkovin čebeljih izdelkov in čebel, ki temeljijo na tradicionalnem znanju, izkušnjah posameznikov in kliničnih raziskavah. Gre za holistično medicino, ki je lahko odlična dopolnitev klasični medicini predvsem v preventivi in rehabilitaciji. Začetki uporabe apiterapije sicer segajo že v čase starih Egipčanov.

Z njeno pomočjo zdravimo ali rehabilitiramo človeka pa tudi živali, ki imajo eno ali več bolezni oz. bolezenskih stanj. Pri tem pa se uporabljajo naslednji čebelji pridelki: med, cvetni prah, propolis, čebelji vosek, matični mleček, čebelji strup, apilarnil in čebele. Metode uporabe so zelo različne. Pripravke koristimo za notranjo in zunanjo uporabo, torej v obliki mazil, masaž in inhalacij s pomočjo aerosolnih aparatov.  

Od medu do strupa

Zdravilne lastnosti medu so pomembne zaradi bogate sestave encimov, naravnih mineralnih snovi, vitaminov in antioksidantov. Zaradi svojih lastnosti se ga uporablja pri inhalacijah, masažah, kopelih, tudi pri zdravljenju ran zaradi njegovih protibakterijskih lastnosti.

Sparova donacija za spodbujanje in izvajanje apiterapije za otroke ter nakup uparjalnikov za slovenske vrtce, SPAR čebele

Sparova donacija

Čebelarska zveza Slovenije spodbuja tudi apiterapijo za otroke z različnimi boleznimi. Oktobra 2021 so v ta namen organizirali mednarodno konferenco Apiterapija za otroke – Čebele, otroci in zdravje. Kot družbeno odgovorno podjetje je SPAR Slovenija leta 2022 Čebelarski zvezi namenil 5000 € za spodbujanje in izvajanje apiterapije za otroke ter nakup uparjalnikov za slovenske vrtce. ČZS želi namreč v letu 2022 dostop do apiterapije omogočiti predvsem otrokom z boleznimi dihal, okrepiti pa želijo tudi apiturizem, ki bi hkrati promoviral pomen čebel, čebelarsko tradicijo v Sloveniji, prednosti apiterapije ter slovenske naravne lepote.
Več o donaciji >>

Pri nas najdete širok izbor medenih izdelkov Sparovih blagovnih znamk!

SPAR, čebele

Medonosne čebele so edina vrsta, ki po piku umre.

SPAR, čebele

Čebele živijo le 60 dni.

SPAR, čebele

Ena matica izleže do 3.000 jajc dnevno.

SPAR, čebele

V Sloveniji je aktivnih okoli 11.000 čebelarjev.

SPAR, čebele

Čebele so odgovorne za 1/3 svetovne proizvodnje hrane.

SPAR, čebele

V enem samem panju živi od 20.000 do 60.000 čebel.

SPAR, čebele

Čebelje krilo med poletom zaokroži 250- do 300-krat v sekundi.


ČEBELARSTVO IN ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE

Slovenska tradicija čebelarstva

Slovenska tradicija

Čebelarstvo je zasidrano globoko v slovensko zavest ter predstavlja pomembno in tradicionalno dejavnost. Že pred več kot 230 leti je znanje slovenskega čebelarstva svetu predstavil Anton Janša, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Slovenija pa je zaslužna tudi za to, da je 20. maj postal svetovni dan čebel.

Slovenija je v svetu čebelarstva znana tudi po unikatni poslikavi panjev. Prve poslikane končnice so se pojavile v drugi polovici 18. stoletja. V 19. stoletju se je umetnost slikanja končnic na Slovenskem močno razširila in potem v začetku 20. stoletja počasi zamrla. K sreči je poznavalcem uspelo rešiti velik del panjskih končnic z veliko umetniško vrednostjo in jih vključiti v muzejske zbirke, predvsem v Čebelarski muzej v Radovljici, ki deluje od leta 1960.

V Sloveniji je glavnina čebelarjev ljubiteljskih. V zadnjem obdobju se njihov delež sicer zmanjšuje, povečuje pa se delež čebelarjev, ki imajo v tej dejavnosti gospodarski interes. Večina čebelarjev se ukvarja s pridelavo medu, z vzrejo matic in čebeljih družin ter z apiterapijo.

SPAR, čebele

Čebela leti s hitrostjo 24 km/h, na krajših razdaljah do 40 km/h.

SPAR, čebele

Čebela lahko leti na pašo 3–4 km daleč od svojega panja, v izrednih primerih tudi več.

SPAR, čebele

Čebele se s plesom med seboj sporazumevajo o oddaljenosti, smeri in intenzivnosti paše.

SPAR, čebele

Čebele oprašijo kar 170.000 vrst rastlin in imajo tako ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti v naravi.

SPAR, čebele

Za 1 kg medu morajo čebele obleteti 4 milijone cvetov in preleteti 80.000 km.

SPAR, čebele

Energetska vrednost 1 kg medu je enaka 3 kg svežega govejega mesa ali 50 jajcem ali 5 litrom mleka.

Čebelarska zveza Slovenije, ČZS, SPAR čebele

Čebelarska zveza

Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) so leta 1873 ustanovila čebelarska društva z namenom uresničevanja skupnih interesov. V zvezo je vključenih 207 čebelarskih društev in 16 regijskih čebelarskih zvez, kar skupno znaša skoraj 7.800 čebelarjev iz vse Slovenije. Ena izmed poglavitnih nalog ČZS je izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje čebelarjev.

Del ČZS je tudi strokovna knjižnica Janeza Goličnika  na Brdu pri Lukovici, v kateri  je na voljo več kot 3.000 enot strokovne čebelarske literature. V njeni stoletni zgodovini se je ustvarila zbirka neprecenljive vrednosti, ki se stalno dopolnjuje.

Že 20 let pa v Sloveniji deluje tudi Opazovalno-napovedovalna služba medenja, ki je ena od redkih tovrstnih služb na svetu. Zadolžena je za napovedovanje medenja, izvajanje terenskih pregledov zarodnih oblik, nadziranje razvoja proizvajalcev in stanja medečih virov, usposabljanja čebelarjev za metode napovedovanja medenja in prenašanje znanja o napovedovanju medenja.


Recepti

Viri:

Čebelarska zveze Slovenije. Povezava: https://www.czs.si/content/A1

BABNIK, Jože in POKLUKAR, Janez. 1998. Od čebele do medu. Ljubljana: Kmečki glas.

Čebelarska zveza Slovenije. Vrste čebel. Povezava: https://www.czs.si/content/C11

SENIČ, Lidija. 2015. Čebelje paše v Sloveniji. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.

RITONJA, Miran in KLENOVŠEK Dušan. 2019. Medonosne rastline. Seminarska naloga: https://www.pzs.si/javno/kvgn_dokumenti/Seminarske%20naloge%20VGN/Ritonja%20Miran_Medonosne%20rastline.pdf

Zeleni svet. Kaj je apiterapija? Povezava: https://zelenisvet.com/kaj-je-apiterapija/

Čebelarska zveza društev Maribor. Apiterapija. Povezava: https://czdm.si/apiterapija/