FLEKSITARIJANSTVO - prehranski trend ali korak trajnosti?

Si meso privoščite le občasno ali pa ga uživate v manjših količinah, sicer pa dajete prednost živilom rastlinskega izvora? Potem sledite fleksitarijanskemu načinu prehranjevanja, ki predstavlja eno izmed bolj trajnostnih oblik. Fleksitarijanstvo je namreč osnovano na uživanju okolju prijaznejših hranljivih rastlinskih živil in občasnem vključevanju živalskih izdelkov, ki poskrbijo za okus in raznolikost. Ta način prehranjevanja tako združuje najboljše iz dveh svetov, s tem pa nam lahko prinaša dolgoročne koristi brez tveganj restriktivnejših diet.

Tudi prehranjevalne navade imajo okoljski odtis

Danes ni več mit, da je za globalno segrevanje, ki je posledica povečane vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju našega planeta, v veliki meri odgovoren prav človek s svojim delovanjem na različnih področjih – od industrijskih procesov, mobilnosti, pridobivanja in porabe energije do prehranskega sistema in ravnanja z odpadki. Prehranski sistem po ocenah Medvladnega panela za podnebne spremembe, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, povzroči med 21 in 37 % skupnih izpustov toplogrednih plinov. Večino naših prehranskih emisij pri tem predstavljajo živila, ki so bogata z beljakovinami – med njimi pa rastlinski viri (npr. tofu, fižol, grah, oreščki) puščajo veliko manjši ogljični odtis kot živalski viri beljakovin (npr. meso, mlečni izdelki, jajca).

Za uspešen prehod v podnebno nevtralno družbo moramo kot človeštvo stopiti skupaj na več ravneh, med drugim tudi na področju prehrane. Čez 80 % evropske prehrane predstavljajo meso, mlečni izdelki in jajca. Z zmernejšo porabo mesa (in drugih živalskih beljakovin) pa lahko pomembno prispevamo k zmanjševanju segrevanja ozračja in smo okolju prijaznejši.  

Kako se prehranjujemo prebivalci Slovenije?

V Sloveniji približno 96 % odraslih uživa mešano prehrano, 2 % je delnih vegetarijancev, 1 % vegetarijancev, veganov pa manj kot 1 %. Vegetarijanstvo v splošnem pomeni način prehranjevanja, ki izključuje živila živalskega izvora, obstaja pa več vrst oz. oblik vegetarijanstva. Najpogostejša je  lakto-ovo vegetarijanstvo, pri katerem gre za izogibanje mesu (vključno s perutnino in ribami), ne pa tudi jajcem, mlečnim izdelkom in medu. Posameznikom, ki se dodatno izogibajo jajcem, rečemo lakto-vegetarijanci, tistim, ki ne jedo mlečnih izdelkov, pa ovo-vegetarijanci, medtem ko se vegani izogibajo vsem živilom živalskega izvora.

Poznamo tudi različne oblike delnega vegetarijanstva, kot sta npr. pesketarijanstvo (uživanje rib, ne pa mesa in mesnih izdelkov) in fleksitarijanstvo (zmanjšanje količin zaužitega mesa in povečanje vnosa izdelkov rastlinskega izvora).

Fleksitarijanstvo - prilagodljiv način prehranjevanja

Kaj je fleksitarijanstvo?

Beseda »fleksitarijanstvo« je izpeljanka besed »fleksibilnost« in »vegetarijanstvo« ter, kot že samo ime pove, označuje prilagodljiv način prehranjevanja. Fleksitarijanci dajejo poudarek uživanju živil rastlinskega izvora, v prehrano vključujejo mlečne izdelke in jajca, občasno pa pustijo prostor tudi za meso in mesne izdelke v zmernih količinah. Bistvo fleksitarijanstva je vključevanje novih živil v prehrano, in ne izločanje živil iz nje. Fleksitarijanci namreč stremijo k temu, da se na njihovih krožnikih znajde čim več raznolikih živil rastlinskega izvora, kot so stročnice, polnovredna žita, sadje in zelenjava, oreščki in semena, nekajkrat tedensko pa si privoščijo tudi meso.

Glavni namen fleksitarijanstva je postopno povečati vnos hrane rastlinskega izvora, pri čemer je uživanje mesa redkejše ali pa v manjših količinah oz. porcijah. Poleg tega, da je tovrsten način prehranjevanja okolju prijaznejši, lahko deluje blagodejno tudi na počutje.

Kdo je »izumil« fleksitarijanstvo?

Izraz fleksitarijanstvo naj bi se prvič pojavil v poznih 90. letih prejšnjega stoletja, k njegovi priljubljenosti pa je pripomogla ameriška pisateljica in nutricionistka Dawn Jackson Blatner, ki je leta 2008 napisala knjigo z naslovom The Flexitarian Diet. Avtorica o fleksitarijanstvu pove, da gre za vključujoč načrt prehranjevanja, kar pomeni, da ta ne odvzema živil, temveč dodaja nova živila tistim, ki jih že uživamo.

Kot kažejo podatki iz leta 2021, je fleksitarijanstvo znotraj Evrope posebej priljubljeno v Nemčiji in Avstriji. V Nemčiji se je dobrih 27 % vprašanih opredelilo za fleksitarijance, pri naših severnih sosedih pa je bilo takšnih nekaj več kot 25 %. Na tretjem mestu se je znašla Francija z nekaj manj kot 19 % fleksitarijancev, na četrtem Španija z dobrimi 13 %, za njo Združeno kraljestvo s slabimi 13 %, na šestem pa Italija z malo nad 12 %.   

Se tudi sami želite prehranjevati bolj okolju prijazno, pa vam vseeno diši slasten zrezek ali pa praznična pečenka? Trajnostnejše prehranjevanje je mogoče brez popolne odpovedi mesu in mesnim izdelkom, in sicer z uživanjem mesa manj pogosto ali pa v manjših količinah.  

Predstavljamo novo linijo bolj trajnostnih izdelkov – SPAR mix meso & zelenjava

V Sparu smo kot prvi v Sloveniji odgovorili na spreminjanje prehranjevalnih navad v smeri uživanja manj mesa ter v sodelovanju z našim dolgoletnim dobaviteljem Mesarstvom Blatnik razvili inovativno linijo izdelkov SPAR mix meso & zelenjava, s katero kupcem omogočamo trajnostnejše prehranjevanje. Linija vsebuje tri izdelke, v katerih smo 20 % mesnih beljakovin zamenjali z zelenjavo in rastlinskimi nadomestki, pri tem pa ohranili 100% mesni okus. Vsi trije izdelki iz naše nove linije vsebujejo goveje meso slovenskega porekla s certifikatom Izbrana kakovost in ekološke pridelave, s čimer v Sparu podpiramo, da je meso, ki ga uživamo, lokalnega porekla in visoke kakovosti.

Več

Izdelki iz naše nove linije  SPAR mix meso & zelenjava navdušijo vse, ki želijo zmanjšati porabo mesa, pri tem pa se mu ne želijo v celoti odpovedati, s svojim 100% mesnim okusom pa bodo presenetili tudi zagrizene vsejedce.

Korak k trajnostnejšemu prehranjevanju in smotrnejši rabi virov pa lahko naredimo tudi z drugimi preprostimi odločitvami.

Načrtujmo obroke.

Načrtovanje obrokov nam omogoča, da nakupimo le tiste sestavine in živila, ki jih bomo zares potrebovali in tudi porabili, s tem pa predstavlja učinkovit način za zmanjševanje količin zavržene hrane. Priporočljivo je, da sestavimo tedenski jedilnik, ki nam olajša pripravo nakupovalnega seznama pred odhodom v trgovino. S tem bomo ne le kupili točno tisto, kar potrebujemo, temveč pri nakupu prihranili tudi čas in denar.  

Izberimo lokalne in sezonske pridelke.

Paradižnike iz Španije in jagode sredi zime raje zamenjajmo s kupovanjem sezonskega, lokalno ali regionalno pridelanega sadja in zelenjave. Pridelki, ki pridejo od daleč, zaradi daljšega transporta in večjih potreb po skladiščenju namreč puščajo veliko večji ogljični odtis. Ni se nam treba popolnoma odpovedati eksotičnim sadežem, če jih imamo radi, vendar pa v svoj jedilnik primarno vključujmo živila, ki uspevajo na lokalnih poljih v danem letnem času. Ta so največkrat tudi najbolj svežega in pristnega okusa.

Prednost naj imajo živila rastlinskega izvora.

Kot rečeno se mesu ne rabimo v celoti odpovedati, da bi prispevali svoj delček v mozaiku k bolj trajnostnemu prehranjevanju. Kak dan v tednu se odločimo za »brezmesni dan« ali pa zmanjšajmo delež mesa na naših krožnikih ter ga nadomestimo s kakovostnimi rastlinskimi beljakovinami. Ko si privoščimo meso, če je le mogoče izberimo takšnega, ki je visoke kakovosti in lokalnega porekla.  

Iz ostankov hrane ustvarjajmo nove jedi.

Prebivalec Slovenije je leta 2021 zavrgel povprečno 68 kg hrane, pri čemer je več kot polovica (53 %)  odpadne hrane nastalo v gospodinjstvih. Dostikrat pa lahko ostanke hrane, ki bi sicer pristali v smeteh, porabimo in iz njih ustvarimo okusne jedi. Gotovo se vam je že zgodilo, da ste ob prihodu domov pograbili ostanke živil iz hladilnika in iz njih pripravili jed, ki je navdušila! Če nam ne uspe pojesti vsega pire krompirja, iz njega naredimo njoke, presežke sadja in zelenjave pa pretvorimo v živila za ozimnico, ki jih lahko pojemo v hladnejši polovici leta, ko je na voljo manj svežih lokalnih živil.

Poskrbimo za pravilno shranjevanje živil.

Skrb za pravilno hrambo živil je trajnostna! Z njo prispevamo k ohranitvi želene svežine, okusa in hranilne vrednosti živil, poleg tega pa zmanjšamo možnost njihovega gnitja, plesnenja ipd. Ker različna živila zahtevajo različne načine shranjevanja, se je dobro o njih ustrezno informirati in jih tudi upoštevati.  

Koristne smernice za ustrezno shranjevanje živil:

  • Živila shranjujmo v čistih, hladnih in suhih prostorih.

  • Pri shranjevanju upoštevajmo navodila na embalažah.

  • Ostanke hrane pokrijmo ali zavijmo in hranimo stran od kemikalij.

  • Živila, kot so meso, ribe, sir, mlečni izdelki in ostanki, je treba hraniti v hladilniku, medtem ko  suhe sestavine in živila, ki niso mikrobiološko občutljiva, lahko shranjujemo pri sobni temperaturi.

  • Na zgornjih in srednjih policah hladilnika shranimo živila, ki so primerna za takojšnje uživanje (npr. jogurti, siri, ostanki). Surovo meso, perutnino in ribe v zaprtih posodah položimo na spodnje police, ki so načeloma najhladnejši del hladilnika, rast mikroorganizmov  pa je pri nižjih temperaturah počasnejša. V predalih shranimo sadje in zelenjavo, v vratih namenimo prostor živilom za takojšnje uživanje, kot so marmelada, maslo, mleko ipd.
  • Vroče hrane ne postavimo direktno v hladilnik, temveč počakajmo, da se ohladi na sobno temperaturo. Zaradi vroče hrane namreč temperatura v hladilniku naraste, kar olajša pogoje za razrast mikroorganizmov.

  • Nekatere vrste sadja in zelenjave (npr. jabolka, kivi, marelice, banane) izločajo večjo količino etilena, s čimer vplivajo na zorenje sadja in zelenjave v neposredni bližini oz. istem prostoru.  Spet druge vrste sadja in zelenjave (npr. zelje, korenje, šparglji in zelena) pa so na omenjeni plin občutljive. Če želimo preprečiti, da prehitro dozorijo, jih ne smemo shranjevati skupaj s sadjem in zelenjavo, ki proizvajajo etilen.

  • Poskrbimo za redno čiščenje hladilnika.

Ali ste vedeli …

… da ogljični odtis pomeni seštevek izpustov toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzroči posameznik, organizacija, dogodek ali pa izdelek, opredelimo pa ga z enoto ekvivalenta CO2 (CO2-e)?

… da bi povprečen posameznik z uživanjem hrane pretežno rastlinskega izvora letno prihranil skoraj tono (0,82 t) ekvivalenta CO2, kar je enako količini CO2 , ki jo v svojem življenju iz ozračja odstrani 37 dreves?

… da so živila z največjim ogljičnim odtisom na kilogram hrane govedina, jagnjetina, morski sadeži in sir, medtem ko so med živili z najmanjšim ogljičnim odtisom kruh, testenine, sadje, zelenjava in oreščki?

… da je fleksitarijanski način prehranjevanja precej priljubljen med svetovno znanimi osebnostmi? Med drugim naj bi ga preizkusili ali podprli Meghan Markle, Jennifer Lopez, Ellen DeGeneres in Jamie Oliver.

… da je k večji razširjenosti fleksitarijanstva pripomoglo tudi gibanje »brezmesni ponedeljek«, ki se je v dveh desetletjih uveljavilo že v več kot 40 državah po svetu, tudi v Sloveniji? Gibanje posameznike spodbuja, da en dan v tednu meso zamenjajo z rastlinskimi alternativami.

Recepti

Preizkusite teden s fleksitarijanskimi obroki!  

VIRI:

https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2021/09/Podnebni-meni-Umanotera.pdf

Tjaša Pogačar, Lučka Kajfež Bogataj – Prehrana v luči podnebnih sprememb (Bitenčevi živilski dnevi)

https://www.prehrana.si/moja-prehrana/drugi-prehranski-nasveti/vegetarijanci-in-vegani

https://www.student.si/lajf-je/hrana/prehranjujemo-se-lahko-na-zelo-razlicne-nacine-1/

https://www.dawnjacksonblatner.com/books/the-flexitarian-diet/flexitarian-faq/

https://www.bbcgoodfood.com/howto/guide/what-flexitarian-diet

https://foodinsight.org/what-is-the-flexitarian-diet/

https://www.dawnjacksonblatner.com/books/the-flexitarian-diet/

https://www.medicalnewstoday.com/articles/flexitarian-diet?c=234975150654#definition

https://www.statista.com/statistics/1064068/share-of-people-following-a-flexitarian-diet-in-europe-by-country/

https://www.stat.si/statweb/News/Index/10597

https://www.nasasuperhrana.si/clanek/nasveti-za-bolj-trajnostno-prehranjevanje/

https://www.bodieko.si/osnove-trajnostnega-prehranjevanja

https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/trajnostno-prehranjevanje-manjsi-ogljicni-odtis-na-krozniku-2021-09-07

https://prehrana.si/clanek/576-shranjevanje-zivil-v-hladilniku

https://okusno.je/domace/pravilno-shranjevanje-zivil.html

www.umanotera.org/wp-content/uploads/2014/10/Ogljicni-odtis.pdf

https://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2021/09/Podnebni-meni-Umanotera.pdf

https://www.un.org/en/climatechange/science/climate-issues/food

https://splendidspoon.com/blog/plant-based-celebs/

https://www.hola.com/us/food/20211022314545/what-is-the-flexitarian-diet/

https://www.mondaycampaigns.org/meatless-monday/about

vsezapiknik.ai

Kaj lepšega kot hitro in enostavno organiziran piknik, ko se pojavi lepa vremenska napoved? Preizkusite prvi AI načrtovalec piknikov v Sloveniji.

Več