Nekaj novega

Kdaj ima vino manj alkohola?

Vsebnost alkohola v vinu je odvisna od več dejavnikov, med katerimi so ključni sorta grozdja, podnebje, v katerem ta raste, in tehnike vinifikacije. Grozdje, ki je obrano prej, vsebuje manj sladkorja, kar pomeni manj alkohola po fermentaciji. Nekatere vinarske tehnike, kot sta uporaba posebnih kvasovk ali hladna fermentacija, lahko prav tako prispevajo k nižji vsebnosti alkohola.

Kaj sploh pomeni nižja vsebnost alkohola?

Nižja vsebnost alkohola v vinih običajno pomeni, da imajo ta med 9 in 11 % alkohola. V primerjavi s polnimi vini, ki lahko vsebujejo od 12 do 15 % alkohola ali več, ta vina ponujajo lažjo alternativo. Pogosto so tudi bolj sadna in osvežilna.

Brezalkoholna vina.

Pravi trend postajajo brezalkoholna vina, saj je zanimanje zanje vedno večje in so vinska kategorija z eno najhitrejših rasti. Brezalkoholna vina so pravzaprav dealkoholizirana; to pomeni, da najprej pridelajo pravo vino, nato pa mu z različnimi tehnologijami odstranijo alkohol. Taka vina so izjemno priljubljena med mladimi potrošniki in tistimi, ki se morajo alkoholu zaradi različnih razlogov izogibati.

Prednosti.

Vina z manj alkohola so lažja, imajo manj kalorij in so pogosto primernejša za poletne dni ali dolgotrajnejše uživanje. Zaradi nižje vsebnosti alkohola so tudi manj obremenjujoča za telo, kar omogoča, da si jih bolj sproščeno privoščimo, saj nimajo tako močnega alkoholnega učinka. Zaradi manj alkohola je manjši tudi vnos kalorij, kar je pomembno za tiste, ki pazite na svojo težo.

Kaj to pomeni za okus vina?

Manj alkohola običajno pomeni, da je vino lažje in bolj osvežilno. Takšna vina imajo pogosto izrazitejšo sadnost in svežino, saj nižja vsebnost alkohola omogoča, da pridejo do izraza naravne arome grozdja. Hkrati so ta vina manj intenzivna in lahko bolj izstopajo po svoji svežini, kar jih naredi zelo primerna za kombiniranje s hrano.

Načela biodinamike.

Osnovni principi biodinamične pridelave vključujejo uporabo naravnih preparatov, koledarjev za sajenje in obdelavo tal ter celostni pristop k vinogradništvu. Biodinamično vinogradništvo temelji na holističnem pristopu, ki med drugim spoštuje naravne cikle in ekosisteme.  

Glavne značilnosti biodinamike so:

• Naravni preparati. Vključujejo kompostne pripravke rastlinskega in živalskega izvora, ki se uporabljajo za izboljšanje kakovosti komposta in tal.
  
• Koledarji za sajenje. Temeljijo na lunarnih in kozmičnih ciklih, ki vplivajo na rast rastlin. Vinogradniki sadijo in obdelujejo trte v skladu z biodinamičnim koledarjem.
  
• Holistični pristop. Vključuje integracijo živali v vinograd, kolobarjenje pridelkov ter uporabo pokrovnih rastlin za izboljšanje tal in biodiverzitete​.

Prednosti biodinamičnega vinogradništva

so med drugim bolj zdravo okolje, izboljšana kakovost tal in izrazitejši okusi vina. Biodinamična vina so namreč pogosto kompleksnejša, saj pridelava temelji na naravnih procesih, ki omogočajo polnejši razvoj okusov in arom.

• Zdravo okolje: uporaba naravnih preparatov in biodiverziteta pripomoreta k zdravemu ekosistemu.
• Kakovost tal: biodinamične prakse izboljšajo strukturo tal ter povečajo mikrobiološko aktivnost in zadrževanje vode.
• Okus vina: zaradi holističnega pristopa so biodinamična vina bogata in kompleksna, imajo izrazit značaj, ki odraža njihov izvor​.