VEČ VEM, BOLJE JEM

Zakaj so beljakovine še posebej pomembne pri aktivnih posameznikih?
Beljakovine imajo v prehrani aktivnih posameznikov pomembno vlogo, saj telesu zagotavljajo aminokisline – gradnike za obnovo in izgradnjo tkiv. 

Sodelujte v našem mesečnem nagradnem kvizu in se potegujte za SPAR darilne kartice v vrednosti kar 40 €.

Zakaj so beljakovine še posebej pomembne pri aktivnih posameznikih?
Beljakovine imajo v prehrani aktivnih posameznikov pomembno vlogo, saj telesu zagotavljajo aminokisline – gradnike za obnovo in izgradnjo tkiv. 

Ko govorimo o ženskem zdravju, večkrat omenjamo hormone in njihovo ravnovesje. Še posebej aktualno to postane v obdobju perimenopavze in menopavze, ko lahko hormonske spremembe občutno vplivajo na počutje ter celostno zdravje. 

Velik del odločitev o prehranjevanju se namreč zgodi že v trgovini, zato si je smiselno uravnoteženo nakupovanje čim bolj poenostaviti. To vključuje predvsem razumevanje stopenj predelanosti živil in učenje branja deklaracij. 

Stres je postal del vsakdanjega življenja. Hiter tempo, številne obveznosti in pomanjkanje časa za počitek vplivajo na naše počutje, zbranost in kakovost spanja. Pogosto pa spregledamo, da stres pomembno vpliva tudi na telo – še posebej na prebavni sistem.

Kaj če bi vam rekli, da lahko ena sama sprememba v prehrani vpliva na telesno maščobo, vnetne markerje in celo na to, katere bakterije živijo v vašem črevesju – in to že v nekaj tednih? 

Na zmanjševanje prekomerne telesne mase vpliva veliko dejavnikov, lahko pa trdimo, da imajo v prvi vrsti vlogo apetit, lakota in občutek sitosti. Lakota in apetit se pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar opisujeta dva različna procesa v telesu. 

Ko se sprehodimo po trgovini ali odpremo družbena omrežja, nas skoraj na vsakem koraku pričaka kakšno živilo, ki obljublja čudeže, npr. vse od cvetnega prahu, kalčkov in spiruline do vseh mogočih “super” mešanic za smoothie. Ampak… ali ima izraz superživila sploh karšnokoli znanstveno podlago?

Morda se sliši nenavadno, a fermentirana hrana je eden najbolj naravnih načinov, kako podpreti svoje zdravje. 

Ste vedeli, da lahko s tem, kar položite na krožnik, neposredno vplivate na moč svojega imunskega sistema? Hrana, ki jo uživamo vsak dan, lahko okrepi našo odpornost ali pa jo,  če izbiramo napačno, oslabi.

Ste se kdaj vprašali, kako prehrana vpliva na zdravje vaših zob in ustne votline? Hrana ni pomembna zgolj za energijo in počutje – neposredno vpliva tudi na razvoj kariesa, obrabo sklenine in ravnovesje bakterij v ustih. Kako torej s pametnimi prehranskimi izbirami in ustrezno higieno dolgoročno zaščititi svoj nasmeh?

Ste se kdaj vprašali, kako prehrana vpliva na otrokov spomin, koncentracijo in učenje? Hrana ni pomembna zgolj za rast in energijo – možgani potrebujejo posebno podporo, saj se v otroštvu razvijajo izjemno hitro. Kako torej izbrati pravo hrano za dober miselni razvoj?

Prava hrana ni pomembna le za regeneracijo, temveč igra odločilno vlogo pri vzdržljivosti, počutju in splošni učinkovitosti telesa med vadbo. V tem članku bomo razložili, kako se prehranske potrebe športnika razlikujejo od prehrane posameznika s sedečim življenjskim slogom ter kako izbrati prava živila za optimalno zmogljivost in boljše športne rezultate.

Se pogosto počutite utrujeni po obroku ali nenadoma hrepenite po sladkem? Krivec je lahko nihanje krvnega sladkorja – pojav, ki ne prizadene le ljudi s sladkorno boleznijo, temveč vpliva na energijo, razpoloženje in zdravje vseh. Zakaj je stabilna raven glukoze v krvi ključna za dobro počutje? Kako stabilizirati krvni sladkor z nekaj preprostimi prehranskimi triki?

Naša prehrana neposredno vpliva na trilijone mikroorganizmov v črevesju, ki igrajo ključno vlogo pri prebavi, presnovi, imunskem sistemu in celo duševnem zdravju. Mikrobiom, kot pravimo ekosistemu mikroorganizmov v črevesju, vpliva tudi na telesno težo, razpoloženje in splošno zdravje. Kaj jesti za zdrav mikrobiom in čemu se izogibati? Kako lahko podprete svoj mikrobiom že danes?

Nič nenavadnega ni, če ste v poplavi informacij o prehrani zmedeni glede definicije zdrave oziroma uravnotežene prehrane. V tem članku boste izvedeli, katera živila večkrat vključiti v prehrano in s tem na enostaven način učinkovito podpreti svoje dolgoročno zdravje. 

V poplavi prehranskih izdelkov je branje deklaracij ključno, če želimo pri nakupu izdelkov sprejemati informirane odločitve. Pri tem je posebej pomembna prehranska tabela, ki razkriva količino energijske vrednosti, maščob, sladkorjev, beljakovin in soli, kar nam omogoča primerjavo izdelkov in posledično boljšo izbiro.

Prehranska dopolnila so bližnjice. Pri izbiri bližnjice pa je vedno potrebno biti zelo previden. Lahko, da nas res hitreje pripelje do cilja, vendar pa obstaja tudi tveganje, da pot morda ne bo takšna kot se ponuja.

So beljakovinsko bogati izdelki resnično smiselni le za tiste, ki želijo povečati mišično maso, ali so primerni za vsakogar? V tem članku bomo raziskali, zakaj so beljakovine (angl. protein) pomembne, katere vire beljakovin izbrati in koliko jih pravzaprav potrebujemo.   

Ste že slišali, da je za zdravje samo po sebi škodljivo, če v svojo prehrano vključujete predelana oziroma procesirana živila?  Nutricionistka Lana Trampuš pravi, da to ne drži in v članku to tudi pojasnjuje. Najprej je treba vedeti, kaj procesirana živila sploh so in kako se med seboj razlikujejo.

Članek pripravila Lana Trampuš.

Zdrava in nezdrava živila ne obstajajo. Obstajajo pa zdrave in nezdrave prehranske navade.
Priljubljeni izrazi, kot so slaba vest, greh, občutek krivde in “dan za goljufanje” niso odraz dobrega odnosa do hrane. Uravnotežena prehrana namreč vsebuje vsa živila in ne izključuje niti sladkih in slanih prigrizkov. Kako uspešno uloviti to ravnotežje, z vami deli nutricionistka Lana Trampuš.

Video vsebino pripravila Lana Trampuš.

Študije kažejo, da so drastične spremembe običajnih prehranjevalnih vzorcev posameznikov dolgoročno neuspešne. Večina posameznikov se po določenem času vrne na stare prehranjevalne navade in živi v začaranem krogu diet ter spreminjajoče telesne teže. Nutricionistka Andreja Čampa vam bo na preprost način predstavila prednosti in slabosti popularnih diet, spregovorila o glutenu in laktozi v prehranjevanju ter kvasu in drožeh.

Video vsebino pripravila Andreja Čampa.

Prehrana je v tesni povezavi z zdravjem ljudi. Nekateri vedenjski vzorci v prehrani in načinu življenja človeka lahko delujejo kot dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje, ali kot varovalni dejavniki, ki krepijo zdravje in izboljšajo kakovost življenja. Nutricionistka Andreja Čampa bo z vami raziskovala, zakaj je sredozemska prehrana največkrat ponujena kot najbolj zdrav način prehranjevanja, kaj pomeni, da se človek redno prehranjuje in kakšen je najboljši način prehranjevanja za dojenčke in starejše.

Video vsebino pripravila Andreja Čampa.

Marsikomu se zdi, da bi življenje bilo lahko veliko bolj preprosto, če se ne bi ves čas spraševali, kaj bomo jedli in skuhali. Nutricionist Nenad Bratković bo zato predstavil učinkovite načine, kako si olajšati pripravo obrokov vnaprej, na kaj moramo biti pri pripravi jedilnikov pozorni in katera živila se najbolje obnesejo za pripravo vnaprej.

Video vsebino pripravil Nenad Bratković.

Dosedanje raziskave so pokazale, da je za zdravje črevesja optimalno, če vsak teden pojemo 30 različnih živil. Od sadja, zelenjave, semen, stročnic, vse do oreščkov in drugih živil. Hrana namreč ni samo skupek mikro in makro hranil, ampak tudi priložnost za druženje, povezovanje in izkazovanje ljubezni. Nutricionistka Mojca Cepuš bo zato z vami delila, kako se lahko prehranjujete zdravo, hkrati pa ne sprejemate kompromisov pri okusu.

Video vsebino pripravila Mojca Cepuš.

Certificirana nutricionistka Mojca Cepuš razloži, zakaj hujšanje ni le štetje kalorij, temveč razumevanje lakote, sitosti in pametnih prehranskih izbir.

Ema Cindro Kostelec, dr. med. razkriva, kako s pravo izbiro živil podpreti hormonsko ravnovesje.

Dr. Teja Klančič razkrije, kako vlaknine vplivajo na našo energijo, občutek sitosti in kakšno vlogo imajo v dietah.

Certificirana nutricionistka Mojca Cepuš o hrani, ki jo potrebujejo naši možgani, da preženemo stres in izgorelost.

Luka Roter, magister dietetike, razkrije, kaj morate jesti, preden greste na maraton (in katerim mitom o prehrani športnikov ne smemo verjeti).

Eden ključnih akterjev za zdravo življenje in dobro počutje je naš mikrobiom – ekosistem mikroorganizmov v našem črevesju. V novi epizodi podkasta Več vem, bolje jem se zato podučimo o vsem, kar moramo vedeti, da ohranimo zdrav in delujoč mikrobiom.

V tokratni epizodi poučnega SPAR podkasta v sklopu projekta Več vem, bolje jem Pižama v družbi certificirane nutricionistke Mojce Cepuš raziskuje, kaj nam v resnici sporočajo deklaracije na prehranskih izdelkih, na katere podatke o hranilnih vrednostih moramo biti pozorni in kje se skrivajo morebitne pasti. 

Beljakovine so dandanes verjetno najbolj opevano makro-hranilo na našem jedilniku. Zato sta Pižama in mag. inž. prehrane in nutricionistka Lana Trampuš razkrila vse, kar morate vedeti o beljakovinah, in obenem razblinila vse mite, ki jim morate takoj prenehati verjeti.

Kreatin velja za eno najbolje preučenih prehranskih dopolnil v športu, predvsem zaradi učinkov na mišično moč in zmogljivost. Nedavna raziskava, objavljena v reviji Nutrients, pa je osvetlila njegove manj znane plati – vpliv na spanje, kognitivne sposobnosti in regeneracijo po naporu. 

Zadosten vnos vitamina D v tridesetih in štiridesetih letih bi lahko vplival na zdravje naših možgani v poznejših letih. V raziskavi, objavljeni v reviji Neurology Open Access, so spremljali 793 odraslih iz ameriške kohorte Framingham, starih povprečno 39 let. 

Španski raziskovalci so v okviru populacijske kohortne študije Genomes for Life (GCAT) preučevali povezavo med časom obrokov, dolžino nočnega posta in indeksom telesne mase (ITM) pri odraslih iz Katalonije, starih med 40 in 65 let. 

Anksiozne (tesnobne) motnje so med najpogostejšimi duševnimi težavami, a kaj se ob njih dogaja v možganih, še ni povsem jasno. V raziskavi, objavljeni v reviji Molecular Psychiatry, sta avtorja pregledala in združila izsledke 24 že objavljenih znanstvenih člankov. 

V raziskavi, objavljeni v reviji Bioresource Technology, so raziskovalci preverjali, ali bi lahko mlečnokislinske bakterije iz fermentirane zelenjave kimči te delce vezale nase in pomagale pri njihovem odstranjevanju. 

V raziskavi, objavljeni v reviji ACS Nutrition Science, so znanstveniki proučevali, kako uživanje grozdja vpliva na človeško kožo, zlasti na izražanje genov in na odziv kože na ultravijolično (UV) sevanje.

Povišane vrednosti LDL holesterola v krvi predstavljajo dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih obolenj. V preteklosti je veljalo, da je pri osebah s povišano vrednostjo holesterola v krvi potrebno omejiti vnos jajc, saj so ta bogata s holesterolom. 

Jabolka so se v raziskavi, objavljeni v reviji The American Journal of Clinical Nutrition, izkazala kot koristno živilo za zdravje ožilja. Raziskovalce je zanimalo, ali redno uživanje dveh jabolk na dan zniža vrednosti holesterola v krvi in izboljša izbrane kazalnike žilne funkcije. 

V novi raziskavi, objavljeni v reviji The British Journal of Nutrition, so raziskovalci preverjali, ali je pogostost uživanja hladnih in toplih napitkov ter obrokov povezana s spanjem, razpoloženjem in prebavo. V raziskavo so bili vključeni 203 odrasli, stari od 18 do 65 let. 

Suhe slive so se v raziskavi, objavljeni v reviji Osteoporosis International, izkazale kot potencialna podpora pri vzdrževanju trdnih kosti pri ženskah po menopavzi. V 12-mesečno raziskavo je bilo vključenih 235 žensk po menopavzi, ki so bile razdeljene v tri skupine glede na prehransko intervencijo. 

V zadnjih letih se je povečala uporaba nadomestkov namiznega sladkorja, ki imajo podobno sladkost, pri čemer so nekateri zaradi potencialnega negativnega vpliva na zdravje deležni kritik. 

Fermentirana živila so že dolgo znana po svojih koristnih učinkih na zdravje črevesja, vse več raziskav pa jih povezuje tudi s koristnimi učinki na delovanje metabolizma, srčno-žilnega sistema, imunskega sistema in možganov. 

Vitamin B12 je nujen za nastajanje rdečih krvničk, sintezo DNK in mielinizacijo, to je tvorbo zaščitne ovojnice živcev, ki omogoča hitro in pravilno prenašanje živčnih impulzov. 

Pomarančni sok se v novi raziskavi, objavljeni v reviji Molecular Nutrition & Food Research, pokaže kot zanimiv kandidat za podporo zdravju srca, predvsem prek učinkov na krvni tlak, sistemsko vnetje in presnovo maščob.

V zadnjih letih je vse več pozornosti usmerjene v to, da pri prehrani ni pomembno le, kaj jemo, temveč tudi, kdaj zaužijemo večji del dnevnih kalorij. 

V reviji Nutrients je bila leta 2025 objavljena študija, v kateri so raziskovalci preučevali, kako naj se ženske lotijo hujšanja, da bo to najbolj učinkovito.

Sladkor je v sodobni prehrani prisoten skoraj povsod, v pijačah, sladicah, kosmičih, omakah in številnih predelanih živilih. Dolgo smo ga povezovali predvsem z odvečno telesno maso in sladkorno boleznijo, danes pa je jasno, da pomembno posega tudi v delovanje imunskega sistema.

V reviji BMJ Mental Health je bila letos (2025) objavljena študija raziskovalne skupine Vida Mlakarja, v kateri so se lotili vprašanja, ali je pitje kave povezano s počasnejšim biološkim staranjem pri ljudeh s hudimi duševnimi motnjami.

Ko si ljudje želijo pomoči pri hujšanju, a ne bi uživali zdravil, se pogosto vprašajo ali morda obstaja kakšna snov iz rastlin, kar bi delovala podobno kot zdravila na osnovi hormona GLP-1, kot je semaglutid (Ozempic). 

Veseli december je obdobje, ko se prepletajo družabni dogodki, bogatejša prehrana, pogostejše uživanje alkohola ter pogosto povečana in čustvena obremenitev. Vse to skupaj prispeva k pogostejšim prebavnim težavam, poslabšanju kroničnih bolezni, slabšemu spancu in porastu telesne mase. 

Klasična antidepresivna zdravila nekaterim bolnikom pomembno zmanjšajo simptome depresije, pri drugih pa ne dosežejo zadostnega učinka. Nove raziskave kažejo, da se na tej točki nepričakovano prepletata svet kave in svet naprednega zdravljenja depresije. 

Jetra so osrednji organ za presnovo snovi, zato najprej ujamejo tudi učinkovine iz zeliščnih dodatkov.

Pri hujšanju po 60. letu je ključno, da telesno maso znižujemo brez izgube kostnine in mišic. Najboljši pristop je energijsko omejena sredozemska prehrana v kombinaciji z redno telesno dejavnostjo.

Pot študija večletne raziskave VITAL je spremljala odrasle, ki so dnevno prejemali vitamin D₃, omega-3, oboje ali placebo. Po štirih letih je skupina z vitaminom D pokazala manj izrazito krajšanje telomerov, medtem ko v skupini z omega-3 takšnega učinka niso opazili. 

Redno, vsakodnevno uživanje čičerike in črnega fižola je povezano z zmanjšanjem vnetnih markerjev in skupnega holesterola. . Udeleženci raziskave, ki so namesto belega riža uživali čičeriko, so znižali raven holesterola.

Na konferenci Nutrition 2025 so raziskovalci predstavili podatke študije, ki vključuje več kot 47.000 žensk. Analiza je pokazala, da je redno uživanje kave s kofeinom v srednjih letih povezano z višjo verjetnostjo t. i. zdravega staranja.

Rastlinska olja so bila v zadnjih letih pogosto na zatožni klopi. Olja iz semen, denimo sončnično, koruzno in sojino, so marsikje označena kot vnetotvorna in škodljiva za presnovo. Ko pa pogled odmaknemo od prehranskih vprašalnikov in se naslonimo na biokemične meritve v krvi, se pokaže bolj celostna podoba.

Po menopavzi se raven endogenega estrogena zniža. To premakne ravnovesje kostne presnove: kost se hitreje razgrajuje, kot se gradi, zato se mineralna kostna gostota postopno zmanjšuje, kar dolgoročno zviša tveganje za osteopenijo, osteoporozo in zlome.

Poletje nas vabi na prosto in k izpostavljanju toplem soncu. Sončni žarki ne grejejo le kože, temveč pomembno prispevajo k tvorbi vitamina D, ki ga v največji meri sintetiziramo s pomočjo UVB-žarkov. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja spoznanje, da ima vitamin D vlogo tudi pri preprečevanju in poteku raka debelega črevesa in danke.

Ob branju strokovnih raziskav s področja prehrane se pogosto zdi, da podatki ponujajo jasne in dokončne odgovore, a natančnejši pogled razkrije, da so ugotovitve pogosto bolj kompleksne, kot se sprva zdi ...

Raziskovalna skupina z Rush University Medical Center v Chicagu je v sodelovanju s Harvard School of Public Health razvila prehranski vzorec, imenovan MIND dieta, ki združuje ključne elemente mediteranske, ter DASH diete. Cilj je bil najti način prehrane, ki bi zaščitila možgane pred starostnimi spremembami in demenco. 

Ste tudi vi že kdaj stopili v lekarno ali odprli spletno stran s prehranskimi dodatki in vam je bilo ponujeno dopolnilo z izjemno visokimi odmerki, z utemeljitvijo, da več pomeni bolje? Takšne ponudbe niso redkost. A prav pri maščobo topnih vitaminih, to so vitamini A, D, E in K, je potrebna dodatna previdnost. 

Ta mineral je ključen za optimalno delovanje ščitnice in našega metabolizma, pomanjkanje pa lahko vpliva na celo vrsto procesov v telesu.

Ali ste vedeli, da se aditivi v živilih običajno ne pojavljajo posamično, temveč v kompleksnih mešanicah? 

V skoraj dveh desetletjih dela z ljudmi, ki se spopadajo z odvečnimi kilogrami, sem spoznala, da je resnični izziv v ohranjanju dosežene teže – ne v njeni izgubi. Ključno je, da je prehranski načrt oblikovan tako, da ga je mogoče dolgoročno vzdrževati. Ne gre le za hitrost spremembe, temveč za njeno trajnost – in prav ta odločilno vpliva na zdravje, zlasti zdravje srca.

Raziskava, objavljena v Nature Metabolism (april 2025), postavlja pod vprašaj vlogo sukraloze kot neškodljive alternative sladkorju. V klinični študiji, ki je vključevala 75 odraslih oseb različnih telesnih konstitucij, so raziskovalci z Univerze Južne Kalifornije z magnetno resonanco opazovali, kako različna sladila vplivajo na delovanje hipotalamusa – možganskega središča za nadzor apetita.

Odgovor je: da.
Japonska prospektivna raziskava, objavljena v reviji Journal of Nutrition and Metabolism, je pokazala, da ima vsakodnevno uživanje limon blagodejen vpliv na sistolični (zgornji) krvni tlak, še posebej v kombinaciji z redno hojo.

Spermidin si lahko zelo preprosto predstavljamo kot čistilca naših celic. Njegova glavna naloga je, da pomaga celicam odstranjevati odvečne in poškodovane sestavne dele, kar jim omogoča, da ostanejo zdrave, mlade in učinkovite. 

V zadnjih letih je kolagen postal eno izmed najbolj priljubljenih prehranskih dopolnil za podporo zdravju kože. Vprašanje, ki se pri tem pogosto pojavlja, pa je: Ali kolagen res deluje? Odgovor podpirajo številne znanstvene študije.

Pred več kot stoletjem so zdravniki uporabljali ovseno kašo za uravnavanje sladkorne bolezni – danes se metoda vrača. Že dva dni skoraj izključno ovsene prehrane lahko občutno zniža krvni sladkor, izboljša občutljivost na inzulin in zmanjša potrebo po zdravilih. Preberite, zakaj ta preprosta rešitev znova postaja aktualna.

Alkohol ima relativno nizko vrelišče – 78,5 °C, zato začne izparevati prej kot voda. Vendar to še ne pomeni, da ga zlahka popolnoma odstranimo iz jedi. Količina alkohola, ki ostane v hrani ni povezana le s temperaturo, molekule etanola se namreč vežejo tudi na molekule vode, zato jih s segrevanjem ne moremo v celoti odstraniti – tudi če kuhamo dolgo časa.