MARTINOVO
Slovenci poznamo številne običaje in navade, ki vsakemu letnemu času dodajo poseben pečat, med najbolj prepoznavne in priljubljene pa nedvomno sodi martinovanje, ki izvira še iz poganskih časov. Praznovanje ob dnevu, ko se mošt simbolno spremeni v vino, nosi ime svetega Martina, ki je vse življenje slovel po izjemni skromnosti, dobroti in radodarnosti. Na njegov godovni dan so naši predniki zaključili z delom na poljih, se zahvalili naravi za dobro letino in jo tudi proslavili. Danes ta priljubljen ljudski praznik obeležujemo s pojedino v dobri družbi, po vsej državi pa so odvijajo številna veseljačenja. Martinovanja se je prijel tudi vzdevek »jesensko pustovanje«, ki izhaja iz običaja, da se moški našemijo v škofovske oprave ter hudomušno blagoslovijo vino.
Zanimivost:
Na martinovanje so vezane tudi številne šege in navade, ki se po slovenskih pokrajinah med seboj razlikujejo. Med drugim so nekoč s preučevanjem barve kosti martinove gosi napovedali, kako ostra bo zima, napoved prihodnje letine pa je pripadla jabolku. Tega so z zelišči postavili na sod, če se je jabolko lepo posušilo, je to kazalo na dobro letino.
MARTINOVA POJEDINA
Čeprav pečena gos predstavlja kraljico martinove pojedine, ki jo gospodinje nadevajo s kostanjem ali jabolki, je za pogostitev ob tej priložnosti primerna vsa perutnina. Tako lahko na osrednje mesto obložene mize postavite tudi pečeno raco ali piščanca, za prilogo pa v tradicionalnem duhu ponudite okusne mlince in aromatično rdeče zelje. Da boste svojim gostom pripravili pravo gastronomsko izkušnjo, lahko pojedino popestrite tudi s pogačami, cmoki in pečenimi ali kuhanimi klobasamie ter suhimi mesninami. Za praznično piko na i goste presenetite še s kostanjevimi sladicami ali krhko jabolčno pito. Prepustite se ustvarjalnemu navdihu in naj iz vaše kuhinje zadiši po jesenskih dobrotah.
Zanimivost:
Legenda pravi, da se je sveti Martin v svoji skromnosti hotel izogniti izvolitvi na škofovsko mesto, zato se je pred ljudmi skril med gosi, te pa so ga izdale s svojim glasnim gaganjem. Iz te legende izhaja tradicija peke gosi na martinovo, ki se je ohranila vse do danes.
Darovanje hrane v jesenskem delu leta poznamo še iz poganskih časov, ko so se ljudje z žrtvovanjem perutnine zahvalili bogovom za bogato letino. Podoben izvor ima tudi zahvalni dan, ki ga v tem obdobju praznujejo na drugi strani Atlantika.
NAJ BO MARTINOVA POJEDINA TUDI PAŠA ZA OČI
Da boste z martinovo pojedino še dodatno navdušili svoje goste, okrasite mizo s praznično dekoracijo. Ker je jesen prepredena s številnimi barvami, lahko domišljiji prepustite prosto pot, glavni poudarek pa namenite zlatorumenim, oranžnim in rdečim odtenkom. Za dekoracijo lahko uporabite kar suhe javorove liste, ki jih dopolnite z želodom ali kostanjem. Klasičen bel prt popestrite s pogrinjki v zemeljskih tonih in uporabite prtičke z jesenskimi motivi. Za praznični pridih lahko aranžmaju dodate še svečke.
DOBRODOŠLICA NOVI VINSKI LETINI
Slovenija je vinorodna dežela, zato ne čudi, da so martinovanja pri nas tako priljubljena in obiskana. Martinovo je navsezadnje praznik rujne kapljice, saj že stari slovenski ljudski rek pravi Svet’ Martin iz mošta dela vin’. Ob simbolni spremembi mošta v vino se ljudje veselijo uspešno opravljenega dela v vinogradih in nazdravijo novi vinski letini.
Ali ste vedeli?
Kozarcev za vino se nikoli ne drži za čašo, ampak vselej za pecelj. Z držanjem kozarca za pecelj zagotovimo primerno temperaturo vina, ki bi ga sicer z dotikom segrevali.
Oblike kozarcev za posamezno vrsto vina niso določene zaradi estetike, pač pa lahko občutno vplivajo na samo aromo vina. Z vrtenjem vina po kozarcu dosežemo tudi razlivanje po notranjih straneh stekla, kar še dodatno pripomore k razvijanju njegove arome.
V času martinovanja se vinogradniki zbirajo v svojih hramih in pokušajo novo vino. Ob tem se radi strinjajo, da je za slabo letino odgovoren bog, za dobro pa vinogradnik sam.
Najstarejša neodprta steklenica vina šteje več kot 1600 let! Steklenico iz 4. stoletja so odkrili v nemškem mestu Speyer, kjer jo še danes hranijo v tamkajšnjem zgodovinskem muzeju.
