Ni je boljše razvade od dobre čokolade

Čokolada

Bog naj bi dal angelom krila, ljudem pa čokolado, pravijo. Ta sladka razvada je imela že od davnega začetka sveti pridih, zato ni presenetljivo, da se kakavovec v latinščini imenuje Theobroma cacao – beseda theobroma namreč pomeni »hrana bogov«. Zato naslednjič, ko posežete po čokoladi, pomislite na to, da uživate dobrote, ki so namenjene samim bogovom.

Čeprav pravi ljubitelji čokolado slavijo vsak dan, pa se na koledarju nahaja kar nekaj posebnih datumov, ki vsakomur podarijo izgovor, da si privošči ploščico te opojne sladkosti. Svetovni dan čokolade tako praznujemo 7. julija, saj naj bi na ta dan leta 1550 prvič prišla v Evropo. Brez slabe vesti pa se lahko posladkamo tudi 13. septembra na mednarodni dan čokolade, Američani pa za povrh praznujejo še nacionalni dan mlečne čokolade (28. julija) in nacionalni dan grenke čokolade z mandlji (7. novembra).

Čokolada skozi zgodovino

4000-letna zgodovina čokolade se je pričela na področju današnje Mehike,

kjer je tedanje starodavno ljudstvo, imenovano Olmeki, kot prvo na svetu kakav spremenilo v čokolado. Svoje znanje so prenesli naprej na Maje, ki so verjeli, da jim plodove kakavovca dajejo sami bogovi. Njihov čokoladni napitek je bil gost in grenak, dodajali pa so mu čili za pikantnost ter koruzno moko za zgostitev.

Beseda čokolada izvira iz azteške besede xocolatl,

kar pomeni »grenka voda« oziroma »grenka pijača«. Majem so namreč sledili Azteki, ki so čokolado uživali v obliki grenke in precej mastne pijače, rezervirana pa je bila večinoma za pripadnike višjega razreda, čeprav so jo tudi nižji sloji občasno okušali na porokah ali posebnih praznovanjih.

Azteki so odkrili, da je čokolada afrodiziak,

zato so si jo radi privoščili, preden so šli na obisk k svojim ljubicam. Do tega zanimivega dejstva pa so se dokopali tudi evropski osvajalci ter to sladko navado pripeljali na staro celino. Zakaj čokolada deluje na takšen način, še ni popolnoma znano, a znanstveniki domnevajo, da teobromin, snov podobna kofeinu, in njene ostale sestavine delujejo kot blagi seksualni stimulansi. Čeprav te špekulacije še niso potrjene, pa ni odveč poudariti, da boste s čokolado najverjetneje precej lažje osvojili srce svoje izbranke.

Med evropskimi državami je čokolada najprej dosegla Španijo v 16. stoletju.

Nekateri sicer trdijo, da jo je že leta 1504 prinesel Krištof Kolumb, večina pa se strinja, da jo je pri azteškem poglavarju odkril španski konkvistador Hernan Cortes in jo 1550 tudi predstavil evropskim sorojakom. Čokolada je na stari celini kaj hitro postala priljubljena med premožnejšim slojem, a izbranim brbončicam evropske buržuazije grenkoba ni bila povšeči, zato so napitek mešali s sladkorjem in medom.

Prva tablica čokolade je nastala v Evropi,

in sicer jo je leta 1847 izdelal Joseph Storrs Fry, lastnik podjetja J. S. Fry & Sons iz Bristola v Angliji. Letnica še danes predstavlja poseben mejnik in začetek industrijske izdelave, ki je čokolado ponesla tudi k revnejšim prebivalcem. Pred tem je bila namreč ta dostopna le v obliki napitkov, ki so bili precej dragi in praktično nedosegljivi širšim množicam.

Ali ste vedeli?

Že v času Majev in Aztekov so bila kakavova zrna uporabljana kot valuta in so imela višjo vrednost od zlatega prahu.

Letno je proizvedenih okrog 4,2 milijona ton kakava, največ pa ga je vzgojenega v Slonokoščeni obali, Indoneziji in Gani. Kakav je sicer poglavitni vir dohodka za več kot 5,5 milijonov majhnih kmetov.

Proizvajalci za izdelavo čokolad z dodatki porabijo kar 40 % svetovne proizvodnje mandljev ter 20 % svetovne proizvodnje oreščkov.

Danes poznamo več kot 500 okusov čokolade in »le« 200 različnih okusov vina.

Največji čokoladni dogodek pri nas je Festival čokolade, ki se odvija v Radovljici. V Sloveniji pa imamo tudi Čokoladno vas ob reki Dravi, kamor se lahko odpravimo na oddih in sladko razvajanje.

Največji ljubitelji čokolade na svetu so izumitelji mlečne čokolade – Švicarji. Po ocenah trgovcev se v tej majhni alpski državi na leto pojé kar 10 kilogramov čokolade na prebivalca. Sledijo Avstrijci in Nemci, ki pojedo povprečno 9 kilogramov na prebivalca letno, medtem ko povprečen Slovenec na leto spravi vase »le« 5,8 kg čokolade.

Vam prija svetla, temna ali ruby?

Čokolado lahko razdelimo v štiri kategorije: temna, mlečna, bela in ruby čokolada.

Temna ali grenka čokolada, ki jo je izumil že omenjeni Joseph Storrs Fry leta 1847, ima najvišjo vsebnost kakava (praviloma od 50 do 90 %), poleg tega pa še kakavovo maslo in sladkor. Vsebovala naj bi dva do trikrat več koristnih flavanolov kot mlečna čokolada, ker ni narejena iz mleka, pa je primerna tudi za vegane.
Mlečna čokolada vsebuje od 10 do 50 % kakavovih delov, kakavovo maslo, mleko, sladkor ter arome. Leta 1875 jo je z uporabo kondenziranega mleka izumil Švicar Daniel Peter. Čeprav je njegovo podjetje Peter’s Chocolates ustvarilo okusno kremasto čokolado, pa nas je do njene mehke, svilnate teksture, ki se kar stopi v ustih, pet let kasneje pripeljal Rodolphe Lindt. Njegova čokolada kljub močni konkurenci še danes predstavlja sinonim za odličnost.
Belo čokolado, poimenovano Milkybar, je leta 1936 predstavil Henri Nestlé, ki naj bi se s tem odzval na presežke kakavovega masla. Ker ta vrsta ne vsebuje kakavovih delov, pač pa le kakavovo maslo, mleko, sladkor in vaniljo, jo nekateri sploh ne smatrajo za pravo čokolado. Okus je prav zagotovo poseben, njena prednost pa je, da za razliko od temne in mlečne sorodnice ne vsebuje kofeina. Kot taka je izvrstna alternativna za ljudi, ki so nanj preobčutljivi ali pa ga ne smejo uživati zaradi zdravstvenih razlogov.
Ruby čokolada je nova vrsta naravno roza čokolade, ki jo je leta 2017 predstavil globalni velikan Barry Callebaut. Recept zanjo ostaja skrbno varovana skrivnost, saj so formulo razvijali kar polnih 13 let, znano pa je, da je izdelana iz posebne vrste rdečih zrn kakavovca, ki raste v Ekvadorju, Braziliji in na Slonokoščeni obali.

Pri nas najdete širok izbor čokolad Sparovih blagovnih znamk!

SPAR PREMIUM mlečna čokolada s celimi lešniki

180 g

SPAR PREMIUM bela čokolada z borovnicami

100 g

SPAR PREMIUM čokolada 72 % s sladili

100 g

SPAR PREMIUM čokolada s pomarančo

100 g

SPAR FREE FROM čokolada brez glutena in laktoze

100 g

SPAR temna čokolada

100 g

SPAR jedilna čokolada

SPAR čokoladni čips temna čokolada Choco Thins

150 g

VEGANZ bio čokolada kokos, malina in kvinoja

80 g

VEGANZ - ČOKOLADA KOKOS, MALINA IN KVINOJA

VEGANZ bio čokolada s praženimi lešniki

90 g

SPAR PREMIUM bonboniera čokoladni pralineji

234 g

Čokonasveti:

Priporočljivo je, da čokolado shranjujemo v neprodušno zaprti posodi ter hladnem in suhem prostoru (18–20 ⁰C). Če jo boste pospravili v hladilnik, lahko dobi belkasto prevleko, saj se zaradi vlage sladkor dvigne na njeno površino.

Rok trajanja čokolade je približno eno leto, pravilno hranjena temna čokolada pa bo zdržala tudi dve leti. Po preteku tega obdobja se snovi, ki zagotavljajo aromo in stabilnost, začnejo razgrajevati, zato lahko čokolada postane slabšega okusa, možne pa so tudi druge kemične spremembe v njeni strukturi in kakovost.

Čokolada in izdelki iz kakava so lahko nevarni za naše ljubljenčke, saj vsebujejo že omenjeni teobromin. Medtem ko ga ljudje dokaj hitro presnovimo, ta proces pri domačih živalih poteka precej dlje, kar lahko vodi do zastrupitve.