SPAR - Pust veselih ust

PUST
VESELIH UST

PUST

Pust je med Slovenci pomemben ljudski praznik, kar dobro pojasni star slovenski pregovor, ki pravi: »Če maškare visoko skačejo, bo lan visok, če divje plešejo, bo repa debela!«  

Praznovanje pusta ali pustovanje predstavlja nekakšen most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja toplejše dni. Od nekdaj velja za enega od najbolj priljubljenih praznikov, saj se pustnih zabav, pestrega dogajanja, pregrešnih dobrot, radostnega vzdušja in zanimivih pustnih mask razveselimo prav vsi, ne le najmlajši.    

SPAR - Pust veselih ust

Datum pusta:

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Ta vsako leto pride na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni oziroma po 21. marcu, pustna nedelja pa je sedem tednov pred veliko nočjo. Da dobimo pustni torek, pa od znanega datuma velike noči odštejemo 47 dni.

SPAR - Pust veselih ust

Izvor in kratka zgodovina pusta

SPAR - Pust veselih ust

Izvor imena pust:

Slovenska beseda »pust« najverjetneje izhaja iz besede »mesopust«, podobno tudi latinska beseda »karneval«, ki izvira iz besed »meso« ter »pustiti« ali »postiti se«. To je tudi dobeseden prevod iz italijanskega izraza »carneleva«, ki pomeni »opusti meso«. Iz tega izraza je najprej nastala beseda »carnevale«, iz nje pa evropska oziroma mednarodna beseda »karnevál«, ki pomeni »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«.   

Pustna tradicija pri nas

SPAR - Pustna tradicija pri nas

Letos, leta 2024, se bomo za pusta našemili na pustno soboto, 10. februarja, nedeljo, 11. februarja, ali v torek, 13. februarja. Čeprav sta prava pustna dneva samo dva (nedelja in torek), pa častimo pust kar cel teden vse do pepelnične srede, ko pust v skladu z ljudskim izročilom pokopljemo in pričnemo s štiridesetdnevnim postom pred veliko nočjo. Slednji v resnici traja 46 dni, vendar je tradicionalno iz njega izvzetih šest postnih nedelj, ko se ni treba postiti.

V pustnem času še danes ponekod živi običaj, da pustne šeme obiskujejo domove, kjer jih toplo sprejmejo in radodarno pogostijo. V času pustovanja velja, da oblast prevzamejo šeme vseh vrst, vse od takšnih, ki odganjajo zimo do mask, ki odražajo kritiko sodobnih družbenih razmer. Nekateri celo verjamejo, da se ljudje v času pusta ne našemijo, temveč odvržejo maske, ki jih sicer morajo nositi vse leto.

Na mastno nedeljo se mize šibijo od dobrot


Pustno dogajanje je tako pestro vse od debelega četrtka do pepelnične srede, v tem času pa se zvrstijo zanimivi pustni običaji, sprevodi ter predvsem bogato obložene mize z nepogrešljivimi pustnimi pregrehami. Za pustni čas namreč velja, da mora biti predvsem težke in mastne hrane v izobilju, zato pustni nedelji ponekod rečejo kar mastna nedelja. Najbolj prepoznavni med pustnimi dobrotami so vsekakor slastni pustni krofi, prvotno cvrti na svinjski masti in narejeni brez kakršnega koli nadeva, danes pa lahko poleg značilnega marmeladnega izbiramo med vrsto različnih polnil. Sicer pa je tradicionalna pustna pojedina po slovenskem kulinaričnem izročilu zares pestra, saj naj bi se za pusta naše mize šibile pod mastnimi in nasitnimi jedmi, kot so svinjsko suho meso, kislo zelje, ocvirkova potica ali špehovka, žlikrofi in ocvrte sladice, posute s sladkorjem. Med drugim je bil namen pusta pospraviti stare zaloge hrane, ki bi se sicer med štiridesetdnevnim postom pokvarile.

SPAR - Na mastno nedeljo se mize šibijo od dobrot
Nasveti za pripravo krofov

Nasveti za peko krofov

•    Krofe je pri vzhajanju vedno treba pokriti, če ne se prehladijo!

•    Za še boljši okus v testo dodaj dve žlički ruma.

•    Z ročajem kuhalnice preveri, če je olje že dovolj segreto – ob ročaju se bodo pojavili mehurčki.

•    Preostale beljake, ki so ostali od jajc, porabi za snežene kepe ali penice.

•    Iz istega testa, narejenega iz namenske moke za krofe, lahko pripraviš kvašene flancate ali miške!

Kaj potrebujemo za dobre krofe, SPAR pust

Nekaj starih slovenskih pustnih vraž

Tradicija tega slovenskega ljudskega običaja sicer sega v predkrščanske čase in je v osnovi poganski praznik. Ljudje so tako pred prihodom pomladi s šemljenjem v grozljive maske odganjali zimo, mraz, lakoto ter zle duhove, privabljali pa toplejše dni, energijo plodnosti, srečo in dobro letino.   

SPAR - Pustna ikona

Če se za pusta ne bomo najedli krofov, se poleti ne bo sušilo seno!

SPAR - Pustna ikona

Če so na pustni torek krofi slabo pečeni, repa jeseni ne bo debela.

SPAR - Pustna ikona

Čim bolj mastna je špehovka, tem boljši je gnoj, ki ga kmetje na ta dan zvozijo iz hleva.

SPAR - Pustna ikona

Če na pustni torek sneži, je treba plesti košare, to namreč pomeni, da bo tisto leto dosti češenj.

SPAR - Pustna ikona

Če na pustni torek ne pridejo v hišo maškare ali se jim zaprejo vrata, bo hišo doletela neizogibna nesreča.

SPAR - Pustna ikona

Če na pustni dan v hišo najprej vstopi ženska, bo pri hiši veliko kokoši.

SPAR - Priljubljeni slovenski kraji za pustovanje

Pustovanja po Sloveniji

Pestro pustno dogajanje po celi Sloveniji ponuja kar nekaj možnosti, da se našemite in obiščete katerega od slovenskih karnevalov.  

•    Kurentovanje na Ptuju: Tradicionalne pustne maske in karnevali so prisotni po celi Sloveniji, za najbolj prepoznavnega in največjega pri nas pa vsekakor velja Kurentovanje na Ptuju, ki organizirano poteka že od leta 1960. Na kurentovanju sicer srečate tudi druge like, vendar pa je najbolj prepoznaven zagotovo kurent ali korant, oblečen v ovčjo kožo in gamaše, z rogovi na glavi in zvonci okrog pasu, ki z glasnim zvonjenjem iz dežele odganja zimo in zlo.
•    Laufarija v Cerknem: Če boste v času pustovanja obiskali Cerkno, boste priča tradicionalni Laufariji, kjer se bo po ulicah sprehajala skupina 25 pustnih mask po imenu cerkljanski laufarji. Vsak lik nosi drugačno masko ali »larfo« ter predstavlja značilnosti določenega družbenega sloja. Osrednji lik Laufarije je Pust, ki ga ostali liki pripeljejo na kraljevo sodbo in kaznujejo ter tako simbolično odženejo zimo.
•    Pustni karneval Cerknici: v Eden od bolj prepoznavnih je tudi Pustni karneval v Cerknici, kjer ulice mestnega jedra preplavijo ogromna coprnica Uršula,

Povodni mož Jezerko, Ščuka Velikanka, Butalci in drugi pustni liki.Poleg omenjenih tradicionalnih pustnih mask pa poznamo še štajerske orače, drežniške pustne like iz okolice Kobarida, brkinske škoromate, idrijske Graparje ter dobrepoljske mačkare, med drugim pa se lahko Slovenci pohvalimo tudi s postavitvijo rekorda največje skupinske pustne maske, ki ga je doseglo 300 našemljenih gasilcev na povorki v Dupleku.
 

SPAR - Pustovanje po svetu

Pustovanje po svetu

Slovenske kurente, laufarje in slastne krofe že zelo dobro poznamo, a pustna praznovanja potekajo tudi po mnogih drugih državah sveta. Najbolj znano in največje pustovanje poteka v brazilskem Riu de Janeiru, ki vsako leto privabi več deset tisoč obiskovalcev. Toplo vreme, zvoki sambe, pisani kostumi, zagorele plesalke ter množica karnevalskih navdušencev, ki preplavi ulice Ria, so tako nepogrešljiv del največjega spektakla na svetu, ki poteka že vse od daljnega leta 1723. Karneval načeloma sestavljata dva dela: uradni, ki se odvija na posebej zagrajenem stadionu Sambadrome, kjer se zberejo najboljše šole sambe in se predstavijo v »nastopu zmagovalcev«. Neuradni del karnevala ali »bloco« pa istočasno poteka na ulicah Ria, kjer se zabava s prepletom sambe, glasne brazilske glasbe in živih kostumov odvija vse do naslednjega jutra.

Po prepoznavnosti pa brazilskemu festivalu sledi največji evropski karneval v mestu Santa Cruz na Kanarskih otokih, kjer mesto oživi za več kot mesec dni, po ulicah pa potekajo bogati karnevalski sprevodi, ki trajajo cel teden.

Čudovite avtentične in barvite maske pa so zaščitni znak razkošnega beneškega karnevala že vse od 13. stoletja. Tipične maske, ročno narejene iz žgane gline, se sicer prvotno niso uporabljale za pustne namene, ampak so jih v vsakdanjem življenju nosile poročene ženske, moški, ljubimci oziroma vsi tisti, ki so pri osvajanju svoje simpatije želeli ostani anonimni.

Omembe vreden pa je tudi hindujski festival Holi, ki ga v Indiji in po vsem svetu več kot milijon ljudi obeležuje kot festival žetve. Odvija se v spomladanskem času in velja za festival barv, plodnosti, ljubezni in pomladi, poteka pa tudi v duhu enotnosti. Tradicionalno se namreč festival odvija brez razlikovanj med kastami, veroizpovedmi, rasami, statusi in spoli, saj barvni prah ali »gulal«, s katerim se obiskovalci obmetavajo, predstavlja simbol enakosti.

Na francoski rivieri v Nici v času pustovanja prirejajo sprevode s paradnimi kočijami, okrašenimi s cvetjem, v Belgiji pa imajo moški navado, da se preoblečejo v ženske in gredo na promenado po mestu. Pustni običaji so od države do države raznoliki, zato imate za ogled pestrega pustnega dogajanja na drugem koncu sveta zares ogromno izbire.  

Zanimivosti

SPAR pustne zanimivosti

V Sloveniji je bilo 1. januarja 2020 308 prebivalcev s priimkom Kurent, 354 s priimkom Pust, 36 s priimkom Krof in 8 s priimkom Šema.

SPAR pustne zanimivosti

Od januarja do novembra 2020 smo v Slovenijo uvozili za skoraj 6 milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo (vključno s čarovniškimi triki in podobnim), izvozili pa smo jih za nekaj več kot 1,3 milijona. Glavna trgovinska partnerica Slovenije za tovrstne artikle je bila Italija.

SPAR pustne zanimivosti

Pustne procesije ne odganjajo le zime, ampak imajo tudi družbeno vlogo. Vsem pomembnim osebam in višjim slojem groteskna maska odvzame veljavo, kar lahko simbolizira revolucijo in osvežitev družbenega reda.   

SPAR pustne zanimivosti

Pokop, zažig ali utopitev pusta v različnih pokrajinah poteka različno. Vsem običajem pa je skupno, da simbolizirajo zaključek nekega obdobja in prelomnico v cikličnem letu: zaključi se zima in vse je v pričakovanju pomladi.

SPAR pustne zanimivosti

Pust je bil v začetku 20. stoletja zelo pomemben za ljubljansko družabno življenje – plesi, sprevodi ter hišne zabave z maskami so bili v času slovenke moderne nadvse veličastni.   

SPAR pustne zanimivosti

Kurentova oprava se imenuje korantija in je bila navadno predmet dedovanja. Danes izdelovalci na Ptuju naredijo tudi veliko novih oprav, za vsako pa je potrebnih približno 22 ur dela.   

SPAR pustne zanimivosti

Na pasu vsakega kurenta visi vrsta kravjih zvoncev in robcev. Zvonce podedujejo iz roda v rod, robce pa si kurent pridobi pri dekletih, ki ga rade vidijo.

SPAR pustne zanimivosti

Kurent v Ukrajini pomeni veselo poročno vižo, medtem ko francoska beseda »courate« nakazuje na star ples, enako kot tudi poljski in češki “kurant”.   

SPAR pustne zanimivosti

Pustni čas je bil nekoč in tudi danes zaznamovan s čezmernim uživanjem jedi. Pustna nedelja se tako imenuje tudi mastna nedelja in debelnica.

SPAR pustne zanimivosti

Poleg pustnih krofov med značilne pustne jedi sodijo tudi flancati, miške, rafjole, supe ter štraube.   

Recepti

Viri:

https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/5196
https://siol.net/novice/novice/zakaj-praznujemo-novo-leto-1-januarja-405250
https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/11276/sl-pust-2021.pdf?fbclid=IwAR2SioxGDouC7ptONZjVCwypQ80wEybu2IOhO-hSC5tfJeax9FqP45McI3w
https://zpm-mb.si/wp-content/uploads/2015/03/O%C5%A0_Naravna_in_kulturna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_Pust.pdf
https://www.ksoc.si/single-post/10-dejstev-o-pustu-ki-jih-morda-se-ne-ves
https://sl.wikipedia.org/wiki/Pust
https://mlad.si/blog/pust-pust-mastnih-ust/   
https://www.slovenec.org/2020/02/25/o-pustu/
https://mlad.si/blog/pust-pust-mastnih-ust/
https://www.slovenec.org/2020/02/25/o-pustu/
https://www.ksoc.si//single-post/10-dejstev-o-pustu-ki-jih-morda-se-ne-ves
https://siol.net/trendi/kulinarika/tradicionalna-slovenska-pustna-pojedina-od-krofov-do-godle-436220
https://citymagazine.si/kdaj-je-pust-2022-in-kako-ga-bomo-praznovali/
https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/5196
https://siol.net/trendi/potovanja/prvic-v-sto-letih-odpovedali-sloviti-karneval-v-riu-video-535115
https://www.citylife.si/dogajanje/top-5-pustnih-karnevalov-okoli-sveta
https://potovanja.nomago.si/vse-kar-moras-vedeti-o-karnevalu-v-riu-de-janeiru/
https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/karneval-santa-cruz-de-tenerife/
https://otroski.rtvslo.si/bansi/prispevek/6915
https://sl.eferrit.com/prihodnji-datumi-za-festival-hindu-holi/
http://os-lesicno.si/files/2017/03/Raziskovalna-naloga-Prazniki-in-praznovanja-v-%C5%A1olstvu-neko%C4%8D-in-danes-primerjava.pdf  

NAGRADNA IGRA

Dogodivščinam Oskarja in Boba lahko prisluhneš tudi v ekskluzivnih zvočnih zgodbah! S sodelovanjem v nagradni igri pa z malo sreče celo družino pelješ na izlet na Dunaj.

Več