Podprimo slovenske pridelovalce krompirja!
Slovenci vedno bolj cenimo domačo hrano, saj se dobro zavedamo, da s tem podpiramo lokalno okolje in slovenske kmete, ki v trenutni situaciji še bolj potrebujejo našo pomoč. Splet okoliščin v preteklem in tekočem letu je namreč zamajal ustaljene navade, vplival pa je tudi na slovenske kmete, ki že dolga leta skrbno pridelujejo domač krompir.
Zaradi ukrepov za zaustavitev širjenja virusa covid-19 pridelka niso mogli prodajati gostinskim obratom ter šolam in vrtcem, na slabšo prodajno sezono pa je vplivalo tudi zaprtje turizma po celotni državi. Njihove shrambe so tako ostale polne odlične letine, kmetje pa so ostali zaskrbljenih misli.
Slovenske pridelovalce podprite z nakupom njihovega krompirja. Na policah naših trgovin najdete izjemno izbiro slovenskega krompirja, ki slovi po odlični kakovosti. Izbirate lahko med mnogimi vrstami krompirja: takšnim, ki je primeren za kuho, pečenje, praženje in celo za pripravo sladic.
ČEZ KROMPIR GA NI!
Kot pravi že stari slovenski pregovor, si težko predstavljamo kosilo brez krompirja, a temu ni bilo vedno tako. Ob njegovem prihodu na staro celino ga namreč ljudje niso sprejeli odprtih rok. Prve gomolje, vzgojene na evropskih tleh, ki so jih iz Južne Amerike v 16. stoletju prinesli Španci, so tedaj imenovali celo vražja zel. Kasneje pa so se ga prijela še imena, kot so zemeljsko jabolko, zemeljska hruška in kruh ubogih. Danes je krompir četrta najpomembnejša kulturna rastlina po količini pridelane hrane na svetu ter predstavlja bistveno sestavino številnih kuhinj. Vsestranski krompir pripravljamo na najrazličnejše načine, je nepogrešljiva priloga glavnim jedem ali pa samostojna jed, poznamo pa ga tudi v obliki priljubljenih prigrizkov in celo sladic. Ker je tako zelo pomemben predstavnik svetovne kulinarike, ima tudi svoj svetovni dan, v Sloveniji pa smo mu posvetili celo številne festivale in praznovanja.
SLOVENCI IMAMO KROMPIR
Slovenci smo krompirjev narod, saj imamo to srečo, da pri nas krompir zelo dobro uspeva. Poleg vsesplošne uporabe v kulinariki smo tako veliki ljubitelji krompirja, da njemu v čast prirejamo številne festivale in praznovanja, v Šenčurju pa stoji celo spomenik krompirju, ki je delo akademskega kiparja Janeza Pirnata. Zasluge za tolikšno razširjenost krompirja v naših krajih gre pripisati cesarici Mariji Tereziji, ki je v 18. stoletju uvedla obvezno sajenje krompirja in s tem pripomogla k izkoreninjanju lakote na Slovenskem. Danes krompir uživamo tako rekoč vsak dan, med najrazličnejših oblikami pa častno mesto pripada obveznemu spremljevalcu nedeljskih kosil – praženemu krompirju. O njegovi izjemni priljubljenosti priča tudi dejstvo, da v Sloveniji deluje Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi.
KROMPIRJI SI NISO ENAKI KOT JAJCE JAJCU
Danes poznamo več kot tri tisoč sort krompirja. Razlikujemo jih po številnih lastnostih, med glavnimi so čas setve, tipične lastnosti in struktura. Pri času setve sorte delimo na zgodnje, srednje in pozne. Zgodnje sorte najbolj zasijejo v pečici. Zaradi tanke in nežne kožice so primerne tudi za pripravo jedi, pri katerih krompirja ne lupimo, odlično pa se izkažejo tudi v solatah. Za razliko od zgodnjih sort imajo srednje in pozne sorte krompirja debelejšo kožico in so tako primernejše tudi za ozimnico. Blestijo tako v obliki praženega krompirja kot tudi pirejev in krompirjevih cmokov, saj se zaradi višje vsebnosti škroba hitreje razkuhajo.
Za kuharje je najpomembnejša delitev sort krompirja po njihovih jedilnih lastnostih, kot so čvrstost, zrnatost in vlažnost. Glede na posamezne parametre tako poznamo štiri glavne kategorije – A, B, C in D ter vmesni kategoriji AB in BC, ki jih razvrščamo glede na vsebnost škroba. Kategorija A ima tako najmanjšo, kategorija D pa največjo vsebnost škroba.
Tip A
Tip B
Tip C
Tip D
RECEPTI
Že Valentin Vodnik je daljnega leta 1799 v svojih Kuharskih bukvah objavil recept za pražen krompir in krompirjeve cmoke, zato ne čudi, da danes poznamo skorajda neštete recepte za pripravo krompirjevih dobrot. Krompir je osrednja priloga ali sestavina večine tradicionalnih slovenskih jedi, nikakor pa ne sme manjkati pri pravi kmečki pojedini.
Nasvet:
Krompir shranjujte v suhih, hladnih in temnih prostorih, najbolje v košarah ali kartonskih škatlah z luknjami za zračenje. Krompir operite tik pred kuhanjem, saj bi s predhodnim umivanjem lahko občutno zmanjšali njegovo kakovost in pospešili gnitje.
HRANA NE SODI V SMETI
Iz ostankov skuhanega krompirja naredite krompirjevo solato ali pa iz njega pripravite cmoke, njoke in svaljke ter jih zamrznite.
KROMPIR IZVEN KUHINJE
Iz krompirja lahko zelo enostavno izdelate štampiljko in z njo ustvarite unikatne umetnine, okrasite platnice zvezkov, ovijalni papir in voščilnice ali pa celo popestrite kose oblačil. Surov krompir prerežite na pol, na vsako odrezano polovico narišite želeni motiv ter ga z nožkom previdno izrežite. Na krožniku ali v skledčki pripravite barvo (uporabite lahko tempera barvice, barve za tekstil ali druge barve), krompir pomočite v barvo in štampiljko odtisnite na želeno podlago. Zabavna domača ustvarjalna delavnica je odlična priložnost za sprostitev kreativnosti, v kateri bodo zagotovo uživali tako odrasli kot otroci.
Otroško raziskovanje in ustvarjanje z rokami lahko spodbudite tudi z doma narejenim naravnim plastelinom. Skuhajte pet srednje velikih krompirjev in jih pustite, da se ohladijo. Odstranite lupino in jih pretlačite. Postopoma dodajajte moko in gnetite – to ponavljajte toliko časa, da se zmes ne bo več prijemala na dlani. Za popestritev lahko dodate še različna barvila za živila ter pričnete z ustvarjanjem.
Krompir kot orodje? Da! Se vam je že kdaj pripetilo, da ste morali odstraniti razbito žarnico ali pa se vam je zdrobila med odstranjevanjem? Preostali del lahko iz grla žarnice odstranite tako, da na ostre črepinje nasadite krompir. Tako boste enostavno in varno odvili zdrobljeno žarnico.
KROMPIRJEVE POČITNICE
Jesenskih šolskih počitnic, ki nastopijo ob prehodu iz oktobra v november, se je prijelo ime »krompirjeve počitnice«, čeprav je večina krompirja pobrana že v septembru. Se sprašujete zakaj? Odgovor se skriva v preteklosti, ko počitnice med šolskim letom niso bile namenjene oddihu otrok, temveč so jim omogočile, da so lahko staršem pomagali pri najrazličnejših opravilih. Takšni dela prosti dnevi niso imeli stalnega termina na koledarju, saj so jih vsako leto prilagajali glede na letino in vreme. Prvi pouka prosti dnevi so se tako pojavili že v septembru ob pobiranju krompirja, kar so takrat poimenovali krompirjeve počitnice. Pod tem imenom še danes poznamo prve počitnice v šolskem letu.
SLOVENSKA KULTURNA ZGODOVINA KROMPIRJA
Krompir je skozi zgodovino svoje mesto našel tudi v slovenski kulturi. Najdemo ga lahko tako v ljudskih pregovorih, rekih in pesmih kot tudi leposlovju. Valentin Vodnik je leta 1796 napisal prvo slovensko uganko o krompirju, tri leta kasneje pa v svoje Kuharske bukve vključil še recepta za pražen krompir in krompirjeve cmoke. V 19. stoletju so krompir v svoja dela vključili pisatelji Janez Trdina, Fran Levstik in Josip Jurčič, Prežihov Voranc pa je boj za preživetje ob krompirju presunljivo opisal v svoji pripovedi Boj na požiralniku. Slovenski impresionist Ivan Grohar je leta 1909 krompir v istoimenskem delu upodobil še na platnu.
