Veganstvo ni le način prehranjevanja, temveč je življenjski slog. V osnovi namreč predstavlja sočuten in čuteč način življenja, ki se zavzema za zaščito živali ter nasprotuje njihovemu izkoriščanju za hrano, obleke in druge namene. Veganski način prehranjevanja z jedilnika poleg mesa izloča tudi jajca, mleko, med, želatino ter živalska barvila, kot je karmin, njihov način življenja pa med drugim izključuje uporabo usnjenih izdelkov, pernic, krzna, svile in volne. Prav tako vegani uporabljajo le kozmetiko in čistila, ki so proizvedena brez živalskih sestavin in niso testirana na živalih, hkrati pa ne obiskujejo cirkusov z živalmi, živalskih vrtov in kasaških dirk ter oporekajo lovu na živali.
Vegani praviloma pojedo več sadja, zelenjave in stročnic kot marsikateri vsejedec. To pomeni, da je tako sestavljen veganski obrok bogat z vlakninami, vitamini, minerali in antioksidanti.
Če bi se vsi na svetu prehranjevali vegansko, bi se svetovni izpusti, povezani s hrano, do leta 2050 zmanjšali za 70 odstotkov. (Vir)
Pridobivanje rastlinske hrane je veliko bolj trajnostno. Za proizvodnjo pol kilograma govedine je potrebno približno 100-krat več vode kot za proizvodnjo enake količine žit. Poleg tega marsikje po svetu krčijo gozdove, da pridobijo pašnike ali pokrajino za gojenje žitaric, ki služijo prehrani živali. (Vir)
Veganska prehrana na presenečenje mnogih sama po sebi še ne pomeni boljše prehrane. Posameznik, ki ne uživa izdelkov živalskega izvora, lahko še vedno posega po zelo mastni, sladki ali slani ter nasploh hranilno revni hrani. Pester in odličen veganski krožnik si lahko sestavimo iz različnega nabora svežega lokalnega sadja in zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic, oreškov in semen ter le malo predelanih živil.
Pojem veganstvo je star manj kot 100 let. Leta 1944 ga je skupaj z ženo in štirimi somišljeniki skoval britanski aktivist za živali Donald Watson. Opisal ga je kot začetek in konec vegetarijanstva, saj je izbral prve in zadnji dve črki iz besede vegetarijanec (angleško vegetarian).
Po ocenah je na svetu približno 80 milijonov veganov. V Sloveniji naj bi bilo veganov okoli pet odstotkov.
Med znanimi vegani so »Terminator« Arnold Schwarzenegger, pevca Moby in Billie Eilish, igralci Natalie Portman, Pamela Anderson, Rooney Mara, Joaquin Phoenix in Woody Harrelson, športniki Lewis Hamilton, Venus Williams in Colin Kaepernick ter mnogi drugi.
Znane vegane pa imamo tudi Slovenci. Med njimi so voditeljica Nina Osenar, glasbenici Jadranka Juras in Maja Prašnikar, športnik Dejan Kontrec ter podjetnica Iza Sia Login.
Svetovni dan veganstva obeležujemo 1. novembra.
Tudi vegani se med seboj delijo glede na način prehranjevanja. Tako obstajajo polnovredni vegani (whole-food vegans), surovi vegani (raw-food vegans) in tudi nezdravi vegani (junk-food vegans).
Za najbolj prijazni mesti do veganov veljata ameriški Portland in izraelski Tel Aviv.
Obstaja pa tudi profesionalni veganski nogometni klub. To je leta 2017 postal Forest Green Rovers F.C., ki igra v četrti angleški ligi.
Leta 2020 se je v primerjavi z letom 2018 v Evropi prodaja hrane in napitkov, osnovanih na rastlinah, povečala za 49 odstotkov.
