Se vam kdaj zazdi, da so jagode slajše pomladi, krompir okusnejši poleti, mandarine pa sočnejše pozno jeseni? Okus vas ne vara, saj sadje in zelenjava običajno razvijeta najboljše okuse, ko dozorita v času sezone, torej takrat, ko narava priskrbi optimalne pogoje za zorenje slastnih plodov.
Tako, kot se spreminjajo letni časi, se spreminjajo tudi sezonske specialitete, ki prihajajo iz sadovnjakov, nasadov, vrtov in polj številnih pridelovalcev z različnih geografskih področij. V Sparu smo se odločili, da bomo sledili ritmu narave in v ponudbi posebej izpostavili sadje ali zelenjavo, ki je v tistem trenutku dosegla vrhunec sezone, saj vam na ta način priporočimo tudi najboljše sezonske okuse.
S sledenjem sezonske ponudbe lahko tudi v domači kuhinji naredite preobrat, vnesete na svoj jedilnik več raznovrstnosti in odkrijete ter poskusite nove jedi. Sezonsko sadje in zelenjava sta torej lahko vaš novi navdih za popolno osvežitev vaših obrokov. Idej vam ne bo nikoli zmanjkalo, saj se sezona ves čas spreminja in z njo tudi naši izbrani okusi.
Naše bogato znanje in izkušnje, predvsem pa dober pregled nad pridelavo sadja in zelenjave nas vodijo pri izboru sezonskih okusov. Ker dobro vemo, kdaj se na naših prodajnih policah znajdejo pridelki, ki so pravkar na višku sezone, jih bomo z veseljem delili z vami. Verjamemo, da jih je vredno izbrati in okušati takrat, ko je nastopil njihov čas optimalne zrelosti. Tudi zato, ker je izbira sezonskih živil okolju veliko bolj naklonjena.
ANANAS
Ananas je tropski sadež z značilnim sladko-kislim okusom in prijetno aromo, ki ga zlahka vključimo v različne jedi. Odličen je kot osvežujoč prigrizek, pa tudi kot dodatek sadnim solatam, sladicam ali eksotičnim jedem. Zaradi svoje vsestranskosti prinaša pridih tropske svežine v vsakodnevno kuhinjo.
SLOVENSKE ČEŠNJE
V Sloveniji imamo dolgo tradicijo gojenja in uživanja češenj. To priljubljeno sadje dozori konec maja oziroma v začetku junija. Najbolj priporočljivo je češnje uživati sveže, lahko pa jih tudi sušimo, predelamo v marmelade, napitke in raznovrstne sladice.
Obstaja veliko sort češenj. V Sloveniji so najbolj razširjene sorte, kot so casinova, burlat, majerjeva, van, regina in stella, ki dobro prenašajo našo klimo in imajo izvrsten okus.
MALINE
Maline so ob obronkih gozdov nabirali že davno, vse od časov Antike pa naj bi jih začeli gojiti na vrtovih in kasneje tudi v nasadih. Okusni in sladki plodovi malin so na voljo od konca junija do poznega jesenskega mraza. Danes poznamo veliko vrst, sort in medvrstnih križancev, najbolj prepoznavne pa so seveda rdeče maline.
Uživamo jih sveže, ali pa jih uporabimo pri peki sladic, za izdelavo sokov, marmelad, jogurtov in malinovca. Manj poznano je, da so poleg plodov pri malinah uporabni tudi mladi listi, ki jih lahko uporabimo kot čajni nadomestek.
Posamezne plodove malin se lahko zamrzne na pladnju za enostavnejše shranjevanje in kasnejše ločevanje brez stiskanja plodov.
SLOVENSKE JAGODE
Zapeljivo rdeče in tako zelo slastne jagode zorijo tudi v Sloveniji, saj naši domači pridelovalci skrbno negujejo svoje nasade. Sladki sadeži so zelo občutljivi, okolju čim bolj prijazna pridelava je precej zahtevna, potrebuje pa tudi veliko ročnega dela.
Približno 11 mesecev pridelovalci skrbijo za jagodni nasad, da nas lahko že pred prihodom poletja razveselijo s sladkim okusom jagod, ki se jim je res težko upreti. Slovenske jagode sveže prispejo na naše police dan po obiranju, seveda po najkrajši transportni poti.
V naših trgovinah so vam na voljo jagode slovenskih pridelovalcev: Darsad, Skupina Posavje, Kmetija Jarkovič, Evrosad in Panvita.
SLOVENSKI ZELENI ŠPARGLJI
Šparglji, predvsem zeleni, so tudi pri nas vse bolj priljubljeni. Zato je tudi slovenskih pridelovalcev vedno več, tako da lahko uživamo lokalno pridelane zelene poganjke, ki so sveže rezani in zvezani v prikupne šopke po najkrajši poti prispeli na naše prodajne police.
Zelene šparglje začnejo pridelovalci nabirati oz. rezati meseca aprila, na voljo pa so običajno še do začetka poletja. Seveda je čas nabiranja odvisen od vremenskih razmer. Zato nikakor ne smemo zamuditi tednov, ko so na voljo, in uživati v pestrem izboru jedi s šparglji.
Znanstveno mu lahko rečete tudi Asparagus offcinalis. Da bodo vsi vedeli, katero slastno zelenjavo imate v mislih, pa mu lahko rečete tako beluš kot tudi špargelj, saj v Sloveniji uporabljamo obe poimenovanji.
PARADIŽNIK
Paradižnik, je več kot le okusna sestavina - je simbol uravnotežene prehrane in bogate zgodovine. Njegove korenine segajo v Južno Ameriko, kjer so ga prvotno gojili Azteki. Sčasoma pa je osvojil kuhinje po vsem svetu, postal nepogrešljiv v mediteranskih jedeh in se uveljavil kot ključna sestavina v omakah, solatah in številnih drugih jedeh.
Danes, ko ga gojimo v različnih oblikah in velikostih, od češnjevega do govejega srca, paradižnik ostaja ena izmed najbolj priljubljenih in vsestranskih sestavin v kuhinji. Njegova sposobnost, da obogati vsako jed s svežino in globino okusa, ga dela nepogrešljivega v kulinaričnem svetu.
Slovenska jabolka Evelina
Slastno jabolko oranžno-rdeče jesenske barve, skozi katero sijejo zlato-rumeni odtenki, dozori septembra. To je sezona obiranja jabolk sorte Evelina, ki velja za eno najbolj aromatičnih, zanjo pa sta značilni tudi kakovost in sočnost. Očarljivo jabolko je vse bolj zaželeno, nekatere pa je tako očaralo, da so mu nadeli vzdevek »poljub narave«.
POMARANČE
Zimski meseci so vrhunec sezone sočnih pomaranč, saj številne sorte dozorevajo prav v zimskih mesecih. V Španiji se sezona obiranja pomaranč tako začenja novembra in vrhunec doseže preko zime. Seveda pa nas nekatere sorte razvajajo vse do pozne pomladi ali še dlje. Pomaranče, ki so obrane na višku sezone, so slajše in sočnejše, prepoznamo jih po lepo obarvani oranžni lupini.
AVOKADO
Popularni eksotični sadež je že davno preplaval oceane in se iz pisane kulinarike Srednje Amerike, od koder izvira, preselil v vsakdanjo prehrano širom sveta. Avokado raste na drevesih in skozi vse leto uspeva v toplih krajih vse od Mehike in Gvatemale do Peruja in Kalifornije. Njegova kremna tekstura nežnega okusa, ki se skriva pod bolj ali manj nagubano, čvrsto lupino zelene, rdečerjave ali skoraj črne barve, je razlog za izjemno popularnost avokada, ki je cenjen tudi zaradi odličnih prehranskih lastnosti.
Slovenski kaki
Kaki je sadež z značilno oranžno barvo, sočno sredico in sladkim okusom, ki dozori v poznih jesenskih mesecih. Zaradi enostavne vzgoje in odpornosti proti škodljivcem ne zahteva škropljenja, kar ga uvršča med okolju prijazne sadne vrste. Kaki se najpogosteje uživa svež, prav tako pa je primeren za sušenje, pripravo marmelad, namazov ali peciv. V Sloveniji se goji predvsem v mediteranskem podnebju Vipavske doline, Goriške in Slovenske Istre, kjer sončno vreme in mile zime zagotavljajo optimalne pogoje za zorenje plodov.
Mandarine
Ko temperature padejo, naše telo potrebuje več podpore za obrambo pred prehladi. Odlična in okusna rešitev so mandarine. Mandarine spadajo v družino citrusov, tako kot pomaranče, limone, limete in grenivke. Njihov izvor naj bi segal vse do starodavne Kitajske in Japonske. Od tod tudi njihovo ime mandarine.
Mandarine se uživa sveže ali se jih uporabi za predelavo v marmelade in kandirano sadje, medtem ko se iz lupine pridobiva eterično olje.
Mango
Mango je sladek tropski sadež, poln vitaminov, ki izvira iz Indije, kjer ga gojijo že tisočletja. V Indiji velja za sveti sadež, ker verjamejo, da krepi telo in duha ter da se z njim hranijo bogovi.Iz manga lahko pripravimo okusne sladice, sladoled, kreme ali ga pojemo samega, saj ima izvrstno aromo. Priporočeno pa je, da dve uri po zaužitju manga ne uživamo alkohola, saj se lahko pojavijo težave z želodcem.
Slovenski kostanj
Kostanj je bil pomemben vir hrane že v starih civilizacijah, kjer so mu rekli tudi »drevo revnih«, saj so ljudje z njim nadomeščali žita. V časih, ko ljudje še niso poznali krompirja, je bil kostanj tudi na področju Slovenije pomemben vir prehrane. V Sloveniji obstajata dva tipa kostanja, in sicer maroni, ki imajo en plod v ježici in zahtevajo toplejše podnebje ter navadni kostanj, ki ima drobnejše plodove, v ježici pa so dva do trije plodovi. Kostanj se ponaša z bogato hranilno vrednostjo, jemo pa ga lahko kuhanega ali pečenega, v juhi, pireju, sladicah, kot nadev in v kombinaciji z različnimi drugimi sestavinami.
Slovensko namizno grozdje gutedel
Slovenija, kljub svoji majhnosti ponuja pester nabor vrst grozdja, ki uspevajo od Primorske do Štajerske in Dolenjske. V svetovnem merilu pridelek grozdja prekaša celo skupni pridelek banan, pomaranč in jabolk. Več kot tri četrtine tega grozdja pa se predela v vino.
Grozdje pa je tudi ena najbolj škropljenih vrst sadja, zato je njegovo poreklo zelo pomembno.
SLOVENSKE BRESKVE
Breskve poznamo kot priljubljene poletne poslastice, znane po njihovi sočnosti in sladkosti. Obstaja veliko različnih sort breskev, najbolj poznani pa sta bela in rumena breskev. Njihove najbližje sorodnice so nektarine, ki se od njih ločijo po gladki lupini in rahli kislosti.
Breskve lahko kot sveže sadje uživamo od julija do konca avgusta. Iz njih pridelujemo sokove in kompote, želeje, marmelade, suhe krhlje in tudi žganje.
SLOVENSKE MELONE
Melona prihaja iz tropskih in subtropskih območji Afrike. Od tam so jo že 2000 let pred našim štetjem prinesli v dolino Nila, kjer je postala vsakdanja hrana.
Plodovi melon začno dozorevati že konec julija. Obstaja več sort različnih barv in tudi okusov, vse pa vzgajamo na enak način. Njeni dišečih in okusni plodovi so odličnega okusa, precej sladki, polni hranil in imajo malo kalorij.
SLOVENSKE AMERIŠKE BOROVNICE
Prikupne drobne borovnice so sladka mala razvada za vse generacije. V njih lahko uživamo tudi zaradi vrste, ki jo je mogoče gojiti – to so seveda priljubljene ameriške borovnice. Poletje je pravi čas za obiranje, ki zahteva veliko pridnih rok. Rastlina potrebuje oskrbo in nego vse leto, posebej med zimskim obrezovanjem in pomladnim pletjem nasadov.
Grmiči ameriških borovnic uspevajo na bolj kislih tleh, zato tudi slovenski pridelovalci poleg vseh pogojev za okolju čim bolj prijazno pridelavo zagotovijo tudi pravšnjo zemljo. Lahko smo veseli, da rastejo tudi v naših bližini, saj sveže obrane in fino prebrane borovnice po kar najkrajših poteh prispejo na naše police.
Slovenski kaki
Topli jesenski dnevi so kot naročeni za zorenje kakijev. S soncem obsijane zlato oranžne sadeže lahko tudi v času, ko na vrata trka zima, občudujemo v sicer že sivo obarvani naravi. Najbolj razširjen je v Slovenski Istri, najdemo pa ga lahko tudi v vinogradniških goricah v notranjosti naše dežele, saj mu prijajo zavetne sončne lege, prav tako kot vinski trti.
Slastni sadeži zrastejo na kakijevem drevesu, za katerega velja, da ga ne ogroža prav dosti škodljivcev ali bolezni. Med številnimi sortami ločimo dva tipa sadežev: takšne, ki vsebujejo veliko taninskih snovi, zato ji uživamo šele ko se zmehčajo in 'omedijo', ter takšne, ki so sladke in jih lahko jemo, ko je meso še kompaktno.
Zlati kivi Zespri®
Edinstvena sorta kivija pod nežno lupinico skriva sočnost in osvežujoč okus. Prispela je iz daljne dežele, ki slovi po kakovostni pridelavi kivijev in številnih novih sortah – z Nove Zelandije. Prav tam so razvili tudi vse bolj priljubljeni zlati kivi, med drugim tudi sorto Zespri® SunGold.
Sončno zlati kivi vas bo že na prvi otip očaral, če ne marate dlačic, saj ima gladko lupinico. V njej boste odkrili meso presenetljivo zlato rumene barve. Čudovito je okušati nežno teksturo, polno vitalnosti in sočnosti, ki brbončice razveseli z več sladkosti, kot običajni kivi. Seveda pa preseneti tudi kanček kislosti za harmonično sadno razvajanje.
Narežite kivi na kocke in ga dodajte sadnim ali zelenjavnim solatam za svež in eksotičen okus.